Izvrševanje sklepov pri delodajalcih

Zakon o izvršbi in zavarovanju ZIZ – je z zadnjimi spremembami (novela J, veljati je začela 30.6.2014) natančneje določil prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti in prejemke na katere lahko izvršba seže le do določenega zneska. Gre za oprostitve in omejitve izvršbe.

Delodajalci in organizacije plačilnega prometa – banke morajo poznati zakonske podrobnosti, da bodo lahko sklepe pravilno izvršili.

IZVRŠITEV SODNIH SKLEPOV PRI DELODAJALCU

S sklepom o izvršbi na plačo sodišče zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti sklepa upniku plačati oz. plačevati znesek oz. zneske za katere je dovolilo izvršbo.

Rubež je opravljen z dnem ko je sklep vročen delodajalcu. Upnik tako pridobi zastavno pravico na delu plače.

 Če delodajalec prejme več sklepov, si mora voditi evidenco, dolžnikove obveznosti pa se morajo poravnavati v vrstnem redu oz. časovnem zaporedju, po katerem je delodajalec prejemal sklepe.

Po prenehanju delovnega razmerja, sklep o izvršbi učinkuje tudi na novega delodajalca. Delodajalec mora obvestiti sodišče oz. novega delodajalca. Sodišče z vpogledom v uradne evidence pošlje sklep novemu delodajalcu in o tem obvesti upnika.

Če dolžnik ne prejema stalnih dohodkov, sodišče ustavi izvršbo.

Če delodajalec zneskov na podlagi sklepa o izvršbi ne odtegne, lahko upnik predlaga sodišču, da delodajalcu naloži plačilo vseh zneskov, ki jih ni odtegnil delavcu. Delodajalec je odgovoren tudi za morebitno škodo, ki jo je z opustitvijo dolžnega ravnanja povzročil upniku.

SREDSTVA IZVRŠBE

Upnik lahko uporabi različna sredstva izvršbe, izbira je odvisna od velikosti terjatve in od dolžnikovega premoženja.

Izvršba se lahko predlaga na:

• dolžnikovo denarno terjatev
• dolžnikove nepremičnine in premičnine
• dolžnikove vrednostne papirje, kapitalske deleže
• druge premoženjske in materialne pravice

Najpogostejša je izvršba na dolžnikovo denarno terjatev in ta se deli na:

• izvršbo na plačo in druge stalne prejemke
• izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet

OMEJITVE IZVRŠBE

Do spremembe ZIZ so bila mnenja o tem kaj obsega plača različna. Nekateri so bili mnenja, da pojem obsega vse prejemke iz delovnega razmerja, drugi pa, da obsega le plačo v najožjem pomenu besede.

Sedaj je jasno določeno, da se omejitev izvršbe nanaša tudi na povračila in nadomestila stroškov in tudi druge prejemki iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, odpravnine pa tudi povračila stroškov – prevoz na delo, prehrano, stroške v zvezi s službenimi potovanji). Našteti so v prvem in drugem odstavku 37 člena ZDoh-2.

Izvzeti prejemki:

• zakonita preživnina, odškodnina za telesne poškodbe, denarne socialne pomoči, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek na nego otroka, štipendije državne pomoči in sredstva prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja in drugi.

Po novem so izvzeti tudi varstveni dodatek, dodatek za veliko družino, plačilo za opravljeno obvezno praktično delov v vzgojno izobraževalnem procesu, denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni in preživninski sklad RS.

VIŠINA IZVRŠBE

Višina izvršbe pa je določena tako, da lahko upnik z izvršbo seže na naštete prihodke do dveh tretjih,

• vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v velikosti 70% minimalne plače
• če pa dolžnik preživlja druge osebe, mu mora poleg zneska 70% minimalne plače ostati še znesek dohodka v velikosti dohodka, določenega za osebe, ki jih je dolžan preživljati

Za poplačilo preživninskih terjatev pa lahko upnik z izvršbo seže na naštete dohodke tudi do dveh tretjin,

• vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v velikosti 50% minimalne plače
• če pa dolžnik preživlja druge osebe, mu mora poleg zneska 50% minimalne plače ostati še znesek v velikosti dohodka, določenega za osebe, ki jih je dolžan preživljati (velikost dohodka se ugotovi po merilih za dodeljevanje denarne socialne pomoči)

Čeprav je omejitev izračunana iz bruto zneska minimalne plače, je predpisana v neto znesku. To pomeni, da mora zaposlenemu po izvršbi na prejemke iz delovnega razmerja ostati najmanj 70% oz. najmanj 50% od 789,15 EUR, to je 552,40 EUR oz. 394,60 EUR.

Izračun je po novem bolj preprost, saj odpadejo vsa vprašanja, kako pri izračunu upoštevati progresivno davčno lestvico in davčne olajšave.

VIŠINA DOHODKA ZA VZDRŽEVANE ČLANE

Del dohodka, ki je določen za osebe, ki jih dolžnik preživlja, se ugotovi po merilih, ki jih določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih za dodelitev denarne socialne pomoči. Do nje so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti manjši od minimalnega. Po Sklepu o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 znaša minimalni dohodek 269,20 EUR neto.

Velikost minimalnega dohodka posameznega družinskega člana je predpisana v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka v 26.členu ZSVaPre. Tako je denimo ponder za preživljanje prvega preživljanega otroka 0,70 in tako znaša minimalni dohodek torej 188,44 EUR neto.

DOLŽNIKOVA DOLŽNOST OBVEŠČATI

Niti sodišče niti izplačevalci oz. banke nimajo informacij o dolžnikovih vzdrževanih članih. Dolžnik mora tako po novem upravičenost do večje omejitve izvšbe izkazati z javno ali po zakonu overjeno listino. Če tega ne more storiti pa lahko svojo upravičenost dokazuje v postopku z ugovorom zoper sklep o izvšbi.

UPRAVNO IZPLAČILNA PREPOVED

Upravno izplačilna prepoved je prepoved izplačila plače, ki jo odobri sam dolžnik. Z njo dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplača upniku, delodajalec pa to potrdi.

Po novem ima upravno izplačilna prepoved pravni učinek sklepa o izvršbi, kar pomeni, da zanjo velja vse (tudi omejitve in oprostitve), kar je napisano za sodne sklepe o izvršbi.

Delavec lahko upravno izplačilno prepoved s pisno izjavo delodajalcu kadarkoli prekliče. Gre za enostransko izjavo, ki je dovoljena le delavcu.

Delodajalec pa svojega soglasja za izvrševanje upravne izplačilne prepovedi ne more preklicati. Če upravno izplačilno prepoved potrdil in ni ovir za izvršitev, odgovarja upniku, saj ima ta pravico terjati izpolnitev.

VRSTNI RED POPLAČIL TERJATEV UPNIKOV

Vrstni red sklepov o sodnih izvšbah vzpostavi delodajalec po časovnem zaporedju oz. po dnevu opravitve rubeža (dan ko je sklep vročen delodajalcu).

Davčne izvršbe imajo prednost pred sodnimi, razen ko gre za terjatev iz naslova zakonite preživnine. Te so priviligirane terjatve in imajo absolutno prednost pred vsemi drugimi izvršbami.

Upravno izplačilna je obravnavana enako kot sklep o izvršbi.

IZVRŠBA NA DENARNA SREDSTVA DELOJEMALCA

S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, sodišče naloži organizaciji, naj blokira dolžnikova sredstva v velikosti obveznosti iz sklepa o izvršbi.

Banka je dolžna poravnavati terjatve upnikov z dolžnikovega računa po vrstnem redu, po katerem je prejemala sklepe o izvršbi. Banka je dolžna obvestiti sodišče, če dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi in eno leto pred njim ni imel sredstev na računu in če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ni dobil nobenega priliva.

Če ima dolžnik račune pri več bankah, sodišče sklep o izvršbi pošlje vsem. Vsaka od njih je dolžna denarna sredstva zarubiti in jih prenesti na dolžnikov račun pri banki, ki je v sklepu o izvršbi navedena prva.

IZVRŠBA NA DENARNA SREDSTVA DELODAJALCA

Tudi delodajalec se v razmerju do delavca lahko znajde v vlogi dolžnika, nad katerim se začne postopek izvršbe na denarna sredstva pri banki. ZDR-1 namreč delodajalcu nalaga obveznost, da na dogovorjeni oz. določeni plačilni dan delavcu preko njegovega bančnega računa zagotovi izplačilo plače, povračilo stroškov v zvezi z delom in izplačilo drugih prejemkov. Delodajalec mora do konca plačilnega dne izdati pisni obračun s predpisanimi podatki.

Pisni obračun prejemkov oz. plačilna lista je opredeljena kot verodostojna listina in s tem podlaga za izvršbo.

Vir: IKS 11, november 2014