Izplačilo poslovne uspešnosti
Poslovna uspešnost je lahko del plače, če je le to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Plača je sicer sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Drugače kot pri delovni uspešnosti, kjer ocenjujemo uspešnost posameznega delavca, poslovna uspešnost pomeni uspešnost delovanja organizacije kot celote. Poslovna uspešnost se lahko meri v doseganju zastavljenih letnih ciljev in ne le po ustvarjanju presežka prihodkov nad odhodki.
Pogoji za bolj ugodno davčno obravnavo
Da se lahko upošteva ugodnejša davčna obravnava za plačilo za poslovno uspešnost - brez obračuna dohodnine (prispevki pa se obračunajo in plačajo od celotnega plačila), morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- gre za dohodek, izplačan v zvezi z delovnim razmerjem, pri čemer je lahko izplačan tudi v naravi, torej ni nujno, da gre za del plače za poslovno uspešnost kot jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja, ki mora biti izplačan le v denarju,
- dohodek ima po vsebini naravo plačila za poslovno uspešnost, torej ni relevantno poimenovanje dohodka (božičnica, trinajsta plača, letna nagrada itd.) v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi; kot plačilo za poslovno uspešnost se ne more obravnavati dohodek, ki po svoji naravi oziroma vsebini (glede na določitev upravičenosti) ni opredeljen z vezavo na poslovno uspešnost posameznega poslovnega subjekta, skupine ali njegovega sestavnega dela, temveč na delovno uspešnost posameznega delavca,
- pravica do dohodka je določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, torej plačilo, ki temelji samo na pogodbi o zaposlitvi ne izpolnjuje tega pogoja, in
- dohodek je izplačan vsem upravičenim delavcem, torej dohodek mora biti izplačan vsem upravičenim delavcem po splošnem aktu delodajalca ali po kolektivni pogodbi,
- dohodek se lahko izplača največ dvakrat v koledarskem letu.
Poslovna uspešnost je v celoti neobdavčena, če se izplača največ v višini povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, ki je objavljena na spletni strani SURS in trenutno znaša 2.343,07 evrov). Če delodajalec izplača poslovno uspešnost v višini, ki presega višino povprečne mesečne plače, se razlika všteva v davčno osnovo in se od preveč izplačanega zneska obračuna in plača dohodnina.
Ali je lahko izplačilo dodatka za poslovno uspešnost oziroma njegova višina odvisna od dejanske prisotnosti na delu?
Prisotnost na delu se lahko določi kot kriterij za izplačilo dodatka za poslovno uspešnost, vendar uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna.
Primer:
Pravilnik lahko določa, da se dodatek za poslovno uspešnost izplača enkrat letno v decembru in da so do njega upravičeni vsi delavci, ki so v organizaciji zaposleni od 1. septembra tega leta.
Ne sme pa se dodatek za poslovno uspešnost znižati zaradi odsotnosti z dela, ki je na primer posledica materinskega dopusta, bolniške odsotnosti, starševskega varstva ipd., saj gre pri tem za osebno okoliščino. Izvzetje delavca iz izplačila dodatka za poslovno uspešnost bi v takem primeru pomenilo diskriminacijo.