Pravica do odklopa je uzakonjena

Kaj je pravica do odklopa in v katerih predpisih je urejena?

Pravica do odklopa je pravica delavca, da v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu. Hkrati gre za obveznost delodajalca, da ne posega v delavčev prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabo letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Institut je uzakonjen v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).

Delodajalci v praksi k ureditvi pravice do odklopa pristopajo različno, kar je odvisno od velikosti družbe, narave dela in delovnih procesov, kulture podjetja in tehnološke infrastrukture. Nekateri delodajalci se odločijo za mehkejše pristope, kot npr. ozaveščanje zaposlenih o pomenu odklopa, uvajanje pravila o nedostopnosti izven delovnega časa (redni opomniki, da sporočila ne terjajo odgovora izven delovnega časa), drugi se odločijo za trše pristope, kot npr. izklapljanje strežnikov po koncu delovnega časa, izklapljanje dostopov do elektronske pošte in podobno.

 

Ali morajo podjetja obvezno urediti pravico do odklopa?

Pravila pravice do odklopa veljajo za vse delodajalce in so obvezna.

Na izvedbeni ravni je predviden sprejem ukrepov za zagotovitev pravice delavcev do odklopa s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če ukrepi s kolektivno pogodbo niso določeni, delodajalec ni razbremenjen obveznosti sprejeti ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa.

Na ravni delodajalca se ukrepi za zagotovitev pravice delavcev do odklopa uredijo z internim aktom delodajalca in z morebitnimi prilagoditvami delovnih procesov sprejetim ukrepom, če se to izkaže za potrebno. Dalje se pravica do odklopa lahko dodatno konkretizira v posamezni pogodbi o zaposlitvi, s katero delavec in delodajalec glede posameznega delovnega mesta natančno določita čas, v katerem mora biti delavec na razpolago delodajalcu po telefonu ali elektronski pošti. Izven tega časa se delavec ni dolžan javljati ali odgovarjati delodajalcu, zaradi česar nikakor ne sme biti deležen povračilnih ukrepov.

Ne glede na pravico do odklopa naprej velja, da je delavec dolžan opravljati delo izven delovnega časa v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. Prav tako naprej velja možnost drugačne ureditve za pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi.

 

Katera podjetja so dolžna urediti pravico do odklopa?

Pravico do odklopa so za svoje zaposlene dolžni urediti vsi delodajalci, ki zaposlujejo na območju Republike Slovenije.

 

Kdaj je rok za ureditev pravice do odklopa? Je rok obvezen ali priporočen?

Rok za ureditev pravice do odklopa je 16. november 2024. Rok je obvezen, zakonski in nepodaljšljiv. Če delodajalec pravice do odklopa ne uredi skladno z zakonodajo, tvega plačilo globe.

 

V katerih svojih aktih morajo podjetja urediti pravico do odklopa?

Delodajalci na ravni svoje delovne organizacije ukrepe za zagotovitev pravice delavcev do odklopa uredijo s sprejemom splošnega akta delodajalca, navadno z ustrezno spremembo akta, ki ureja izvajanje delovnega časa, ali s sprejemom samostojnega akta, ki ureja pravico do odklopa.

Konkretno za posameznega delavca se pravica do odklopa lahko uredi tudi v pogodbi o zaposlitvi, na primer tako, da pogodbenika natančno določita delovni čas in čas počitka ter nedosegljivost izven delovnega časa, razen v primerih višje sile ali v izjemnih okoliščinah, ki so vnaprej opredeljene.

 

Ali je za podjetja predpisan kakšen postopek urejanja pravice do odklopa?

Strogo predpisanega formaliziranega postopka ureditve ukrepov za zagotovitev pravice delavcev do odklopa ni. Mora pa biti delodajalec pozoren na:

- pravočasno sprejetje ukrepov za zagotovitev pravice delavcev do odklopa, pri čemer mora upoštevati, da mora predlog ukrepov pred sprejemom posredovati v mnenje predstavniškemu organu delavcev, ki ima možnost dajanja mnenja v roku 8 dni, in da mora delodajalec pred sprejemom ukrepov mnenje predstavniškega organa delavcev obravnavati in se do njega opredeliti;

- pisno obveščanje delavcev o sprejetih ukrepih in pravilih glede pravice delavcev do odklopa na običajen način, kot na primer na sestanku, preko oglasne deske ali po elektronski pošti;

- učinkovito uresničevanje sprejetih ukrepov za zagotovitev pravice delavcev do odklopa;

- dokazno breme je v primeru spora na delodajalcu, ki mora dokazati, da je spoštoval pravico delavca do odklopa.

 

Kdo oziroma katere skupine v podjetju morajo biti vključene v proces priprave dokumentov, v katerih je urejena pravica do odklopa?

Ureditev pravice odklopa je obveznost delodajalca, da svoje poslovanje prilagodi tako, da zaradi zagotavljanja ukrepov za uresničevanje pravice delavcev do odklopa ne bo moten delovni/poslovni proces.

 

Od velikosti družbe in narave njenega poslovanja je odvisno, katere skupine v podjetju se bodo vključile v proces priprave dokumentov, ki urejajo pravico do odklopa:

- vodstvo sprejme in v nadaljevanju podpira implementacijo ukrepov za zagotavljanje pravice delavcev do odklopa;

- pravna služba zagotavlja, da so vsi dokumenti skladni z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami,

- kadrovska služba je odgovorna za obveščanje delavcev o njihovih pravicah in za implementacijo ukrepov v praksi;

- zahteva se mnenje predstavniškega organa delavcev o predvidenih ukrepih za zagotovitev pravice delavcev do odklopa, to je mnenje sindikata, če pri delodajalcu ni sindikata, se v postopke vključi svet delavcev/delavski zaupnik, če tudi tega ni, delodajalec pisno, na običajen način pri delodajalcu, obvesti delavce o nameravanih ukrepih;

- posamezne službe delodajalca, npr. IT služba, odvisni od sprejetih ukrepov, pomaga pri tehnični implementaciji ukrepov, kot so omejitve dostopa do elektronske pošte izven delovnega časa;

- vodje oddelkov ali drugih nadrejeni delavci zagotovijo, da ukrepi ustrezajo specifičnim potrebam različnih oddelkov in njihovih delovnih procesov ter po sprejemu za ustrezno implementacijo sprejetih ukrepov;

- zunanji strokovni sodelavci, če je to potrebno, npr. pravni strokovnjaki ali svetovalci za delovno pravo, ki pomagajo pri pripravi dokumentov in zagotavljanju skladnosti z zakonodajo.

 

Ali podjetja, ki nimajo lastnih pravnih oddelkov, potrebujejo pravno pomoč za ureditev pravice do odklopa ali lahko to uredijo tudi brez specializiranih pravnih znanj?

Čeprav je možno, da podjetje brez specializiranih pravnih znanj samo uredi ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa, je priporočljivo, da se posvetuje s strokovnjakom, da bi se izognilo morebitnim pravnim zapletom ali napakam, sploh podjetja, ki nimajo svojih notranjih pravnih služb. Pravno pomoč lahko poiščejo pri odvetnikih ali pravnih svetovalcih, ki so specializirani za delovno pravo in sorodna področja.

 

Pravno svetovanje lahko vključuje:

-    identificiranje primernih ukrepov glede na zahteve delovnih procesov in možnosti, ki jih nudi delovnopravna zakonodaja,

-    pripravo ustreznih dokumentov in izvedbo postopkov za sprejem internih aktov,

-    svetovanje glede zakonodaje in

-    pomoč pri morebitnih sporih in inšpekcijskih postopkih.

 

Kdo preverja, ali je pravica do odklopa ustrezno urejena?

Preverjanje, ali je pravica do odklopa ustrezno urejena, lahko izvajajo različni subjekti:

- inšpektorat za delo: preverja skladnost delovanja podjetij z delovno zakonodajo, vključno z ureditvijo pravice do odklopa;

- sindikat: če je v podjetju prisoten sindikat, lahko ta spremlja in zagotavlja, da so pravice delavcev, vključno s pravico do odklopa, ustrezno urejene in spoštovane;

- notranji nadzor: podjetja lahko vzpostavijo notranje nadzorne mehanizme, ki spremljajo izvajanje politik in praks, vključno s pravico do odklopa;

- zaposleni: tudi sami zaposleni lahko opozorijo na morebitne kršitve ali pomanjkljivosti pri izvajanju te pravice in uveljavljajo njihovo odpravo.

 

Katere so glavne nevarnosti oziroma pasti, na katere mora biti podjetje pozorno, ko ureja pravico do odklopa?

Pomembno je, da delodajalec skrbno načrtuje in izvaja ukrepe za zagotavljanje pravice do odklopa ter redno preverja njihovo učinkovitost in skladnost z zakonodajo.

Pri urejanju pravice do odklopa se delodajalci soočajo z več nevarnostmi in pastmi, na katere morajo biti pozorni:

- nejasna pravila: če pravila niso jasno določena, lahko pride do nesporazumov med delavci in delodajalci glede tega, kdaj in kako se zaposleni lahko odklopijo;

- neenakomerna uporaba: pravica do odklopa mora biti enako dostopna vsem zaposlenim, če se ukrepi ne izvajajo dosledno, lahko to povzroči občutek nepravičnosti in nezadovoljstva med zaposlenimi;

- tehnične omejitve: implementacija tehničnih rešitev, kot so omejitve dostopa do elektronske pošte izven delovnega časa, lahko naleti na tehnične težave ali odpore s strani zaposlenih;

- kultura podjetja: čeprav so pravila formalno določena, lahko kultura podjetja, ki spodbuja stalno dosegljivost ali/in fleksibilnost delovnih procesov, oteži uresničevanje pravice do odklopa in inovativne ukrepe za zagotovitev pravice delavcev do odklopa;

- pravne posledice: neupoštevanje pravice do odklopa lahko vodi do pravnih sporov in sankcij za delodajalca;

- padec produktivnosti: nekateri delodajalci se bojijo, da bi strogo uveljavljanje pravice do odklopa lahko vplivalo na produktivnost, še posebej v nujnih primerih, glede na možnosti delovnopravne zakonodaje se to lahko prepreči, zahteva pa dobro identificiranje primernih ukrepov glede na zahteve delovnih procesov in možnosti, ki jih nudi delovnopravna zakonodaja.

 

Kakšne so lahko posledice za podjetje, ki v roku oziroma v skladu s predpisi ne uredi pravice do odklopa?

Novela ZDR-1D določa globo za nespoštovanje pravice do odklopa v višini od 1.500 do 4.000 evrov za delodajalca – pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Za manjšega delodajalca velja globa 300 do 2.000 evrov in za delodajalca posameznika globa 150 do 1.000 evrov. Dodatno velja globa od 150 do 1.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe.

Predlogi za učinkovito izvajanje pravice delavcev do odklopa

 

Namen pravice do odklopa je pozitiven, zato je smotrno, da se ga kot takšnega sprejme, ne glede na morebitne zadržke, ki jih je zaznati v javnosti. Gre za dodatno uzakonitev načina, kako zaposlenim omogočiti ustrezno ravnovesje med delovnim časom in prostim oziroma zasebnim časom, kar na drugi strani vpliva pozitivno tudi na produktivnost.

Zato je za potrebe uresničitve ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa priporočljivo smotrno poleg ostalega upoštevati:

- jasna politika: podjetje mora imeti jasno opredeljeno politiko glede pravice do odklopa, ki je vključena v interne akte ali pogodbe o zaposlitvi;

- komunikacija: zaposlene je treba obvestiti o njihovih pravicah in obveznostih ter o tem, kako in kdaj lahko uveljavljajo pravico do odklopa;

- podpora vodstva: vodstvo podjetja mora podpirati in spoštovati pravico do odklopa ter zagotoviti, da se ta politika dosledno izvaja;

- tehnološke rešitve: uporaba možnosti različnih tehnoloških rešitev, ki omogočajo oziroma izboljšujejo izvajanje ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa.

Povzeto po: https://www.sbc.si/novice/2024/10/bliza-se-uveljavitev-pravice-do-odklop...

Več informacij: https://www.gov.si/novice/2024-07-29-pravica-do-odklopa/