ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH (ZPrePL) v povezavi z 66.a členom ZDDV

16.3.2011 je začel veljati ZPrePL(v nadaljevanju zakon), ki naj bi odpravil plačilno disciplino ter preprečil posledice sedanje finančne nediscipline. Zakon je sprejet na osnov direktive EU, kar kaže, da je plačilna nedisciplina tudi v EU pereč problem. Slovenija je ena prvih držav, ki smo omenjeno direktivo že prenesli v svojo zakonodajo (Direktiva 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je začela veljati 15.3.2011, rok prenosa v nacionalne zakonodaje članic pa je 16.3.2013).

Zakon velja za vse gospodarske subjekte in tudi za javne organe v delu, ko poslujejo z gospodarskimi subjekti. Med gospodarske subjekte sodijo vsi, ki opravljajo pridobitno dejavnosti: in to so gospodarske družbe, samostojni podjetniki in drugi zasebniki, druge pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo (npr. zadruge, zavodi, ustanove, društva…). Ne velja pa za razmerja med gospodarskimi subjekti in fizičnimi osebami – potrošniki (npr. sp ima sklenjeno najemno pogodbo s fizično osebno za najem poslovnega prostora – ta posel ni predmet tega zakona).

Zakon določa najdaljše plačilne roke, nastanek zamude in njene posledice ter obvezni večstranski pobot terjatev.

Najdaljši plačilni roki     

• najdaljši plačilni rok med gospodarskimi subjekti (npr. med doo in sp, sp in sp, doo in doo) o      
  • praviloma ne sme biti daljši od 60 dni o      
  • izjemoma je lahko dalji od 60 dni, a ne daljši od 120 dni – če je rok plačila daljši od 60 dni mora biti obvezno dogovorjen v pisni obliki (ni potrebno sklepati nove pogodbe, temveč je dovolj le podpisana obojestranska izjava) in če ta rok ne postavlja očitno nepravičnega pogodbenega dogovora (če so se terjatve pred uveljavitvijo zakona poravnavale v 60 dneh in bi nas dobavitelj izsiljeval s 120 dnevnim rokom, je to lahko očitno nepravičen pogodben dogovor!!! – namen zakona ni podaljševati plačilne roke, temveč jih skrajšati!!!)
• najdaljši plačilni rok med gospodarskimi subjekti in javnimi organi (organi RS, ministrstva, sodišča, upravne enote, občine, javni zavodi, agencije itd.) ne sme biti daljši od 30 dni

Zamuda

Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride v zamudo, ko upnik zahteva izpolnitev (299.člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).

V zakonu se plačilni rok ne veže toliko na izdajo računa, ampak na dejstvo, da je blago dobavljeno oz. storitev opravljena.

Če je plačilni rok dogovorjen, začne teči z dnem:

• dogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitve, če je blago prejeto ali storitev opravljena najkasneje na dogovorjen dan (Primer: Če podjetje opravlja mesečne storitve, se ve, da je storitev opravljene do zadnjega v mesecu. Plačilo je dogovorjeno 8 dni od opravljene storitve in 9 v tekočem mesecu smo že v zamudi s plačilom.)
• prejema blaga ali oprave storitve, kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto oz. storitev opravljena z zamudo
• prejema blaga ali oprave storitve, kadar dan prejema blaga ali oprave storitve ni dogovorjen

Če plačilni rok ni dogovorjen, mora dolžnik svojo obveznost poravnati v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun, vendar:

• če je dan prejema računa sporen, v 30 dneh od prejema blaga ali oprave storitve (ne da se več izigravati dobavitelja z izgovorom, da računa ni poslal, če je podjetje blago prejelo, je jasno, tudi če ni prejelo računa, da mora blago plačati v 30 dneh; ali pa če račun delno zavrnemo, zapade delni – pravilen - znesek v 30 dneh)
• če je dolžnik prejel račun pred prejemom blaga ali oprave storitve, v 30 dneh od prejema blaga ali oprave storitve
• če je dolžnik prejel račun pred pregledom blaga ali oprave storitve, pregled pa je predpisan ali dogovorjen, v 30 dneh od pregleda blaga (gradbena dela in zadržana sredstva za garancije za dobro opravljeno delo).

Našteti roki veljajo za posle, dogovorjene po 16.3.in za »stare« posle, ko dolžnik zamuja s plačilom. V spodnji tabeli sta prikazana dva računa, glede na datume, ki so na njih in datum nastanka zamude.

Po OZ je rok zapadlosti določen v dnevih in  začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa z iztekom zadnjega njegovega dneva. Če zadnji dan sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Po zakonu se ne dela le na praznike in ne tudi na dela proste dneve (sobote, nedelje). (Primer: Če rok zapadlosti ali valute ni določen, datum opravljene storitve je 30.3.2011, 30 dnevni rok plačila začne teči 31.3. in se konča  29.4. Če bi bil 29.4. praznik se rok zapadlosti prestavi na naslednji delovni dan, če pa je nedelja, se mora plačilo sprovesti v petek. Če nočemo priti v zamudo mora biti denar na transakcijskem računu dobavitelja že v petek, 27.4.)

Posledice zamude

Posledice zamude so, da dolžnik dolguje zamudne obresti – po OZ in povrnitev stroškov izterjave v višini 40 EUR za vsako terjatev (za vsak posamezni zamujeni račun in dobavitelj jo zaračuna po zakonu, kar pomeni, da ne rabi dokazovati upravičenost do te odškodnine). Lahko se tudi uveljavlja pridržek lastninske pravice na blago, dokler kupnina ni v celoti plačana.

Obvezen večstranski pobot

Je bistvena novost zakona. Dolžnost prijave v sistem večstranskega pobotanja je obvezen za dolžnike, ki ne poravnavajo dospele obveznosti (to pomeni, da so v zamudi s plačili ali da poravnavajo svoje obveznosti po dogovorjenem plačilnem roku).

Dolžnik, ki je že v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, pa mora svojo obveznost prvič prijaviti v sistem obveznega večstranskega pobota, ki je predviden 15.4.2011.

V prvi krog obveznega pobota oz. do 15.4.2011 je potrebno prijaviti vse dospele neplačane račune (tudi tiste neplačane račune pred 15.3.2011).

Prijava se dela preko portala AJPES z digitalnim kvalificiranim potrdilom (pooblastilo se lahko tudi računovodski servis). Prijaviti se mora vsak posamezni račun. Davčna uprava bo imela seznam vseh vaših neplačanih računov in vas bo lahko pozvala, če dolgujete davčnemu dolžniku, da plačate DURS namesto vašemu dobavitelju.

Če se v pobot ne prijavi, so predpisane globe od 100 do 10.000 EUR za gospodarski subjekt in za odgovorno osebo gospodarskega subjekta od 50 do 5.000 EUR.

Za gospodarske subjekte, ki so zavezanci za DDV in se v pobot ne prijavijo, pa je potrebno v skladu z novim 66.a. členom ZDDV opraviti tudi popravek vstopnega DDV za zapadle neplačane obveznosti. Pravica do odbitka vstopnega DDV po prejetih računih torej ne bo več nastala na datum prejema, temveč na datum plačila računa. Če se popravek DDV ne bo opravil so predvidene sankcije od 2.000 do 125.000 EUR.

Povzetek

ZPrePL naj bi omilil finančno nedisciplino in zmanjšal obseg neporavnanih obveznosti, zato so za njegovo neizvajanje predpisane visoke globe.

Kot vaš računovodski servis pa vam sporočamo, da bomo lahko za vas prevzeli pooblastilo za oddajo potrebnih podatkov v prvi vrsti le na osnovi ažurno dostavljene dokumentacije.

Ker se pojavlja veliko problemov pri uveljavitvi zakona, saj je bil sprejet zelo hitro in večkrat ni dodelan, prihajajo dnevno nova pojasnila, o katerih vas bomo v prihodnjih dneh še obveščali.

Prosimo vas, da si pogledate tudi pojasnila na spletni strani AJPES in na spletni strani DURS.