Regres za letni dopust v praksi

1. Zaposleni sklene delovno razmerje z delodajalcem pred 1. julijem (in je sklenil delovno razmerje najmanj do 31. 12.).

Pripada mu sorazmerni del regresa 1/12 za vsak mesec zaposlitve pri tem delodajalcu, saj mu po 161. členu ZDR-1 pripada 1/12 dopusta za vsak mesec dela (sorazmerni del letnega dopusta).

2. Zaposleni sklene delovno razmerje po 1. juliju.

Pripada mu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela (sorazmerni del letnega dopusta) in posledično tudi sorazmerni del regresa (1/12 za vsak mesec dela).

3. Zaposleni je na bolniški od leta 2012 in tudi v letu 2013 nadaljuje z bolniško.

Pripada mu celotni regres za leto 2012 – zaposlenemu pripada regres ves čas, ko je v delovnem razmerju. Dejstvo, da je na bolniški nima nobenega vpliva na višino regresa.

4. Zaposleni je s 1. 5. 2013 zamenjal delodajalca.

Pri prejšnjem delodajalcu mu pripada 1/3 (4/12) dopusta in 1/3 (4/12) regresa, pri sedanjem delodajalcu pa 2/3 dopusta in 2/3 regresa.

5. Zaposlena bo do 20. 8. 2013 na porodniškem dopustu – zaposlena je za nedoločen čas.

Pripada ji celotni dopust in celotni regres za leto 2013, ki mora biti izplačan do 1.7.2013.

6. Zaposleni je s 1. 5. 2013 zamenjal delodajalca. Pri prejšnjem delodajalcu je dobil potrdilo, da mu ni izplačal regresa.

Vsak delodajalec dolguje delavcu svoj del regresa - zaposlenemu pripadata 2/3 regresa pri sedanjem delodajalcu in pri prejšnjem delodajalcu mu pripada 1/3 regresa.

7. Zaposleni je sklenil pogodbo za določen čas 1. 4. 2012 za 3 mesece, nato 1. 7. 2012 za 6 mesecev in 1. 1. 2013 za 9 mesecev.

Zaposlenemu pripada regres za 9 mesecev v letu 2013, ker je sklenil pogodbo za 9 mesecev – pripada mu 1/12 dopusta za vsak mesec zaposlitve in posledično 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve. To pomeni 9/12 regresa.

8. Zaposlena je za skrajšani delovni čas (4 ure) zaradi nege otroka, mlajšega od 3 let od 1. 4. 2013 (prej ni bila zaposlena).

Pripada ji regres za 8 ur v sorazmernem delu za 9 mesecev (9/12 regresa) – glede na določilo 67. člena ZDR - delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

9. Zaposlena je 30. 6. 2013 prejela celotni regres za leto 2013. S 1. 9. 2013 se je zaposlila drugje.

Delodajalec, ki je izplačal celotni regres, ima pravico, da od delavca izterja neupravičeno izplačani regres (za 4. mesece to je 4/12).

V primeru, ko je delavec zaposlen za nedoločen čas in mu je delodajalec že izplačal celotni regres, delavec pa je kasneje zamenjal delodajalca, lahko prejšnji delodajalec (tisti, ki je izplačal regres za celo leto) od delavca zahteva, da vrne neupravičeno izplačani regres.

Ta možnost je zapisana v 2. odstavku 162. člena ZDR (če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. V 4. odstavku 131. člena pa piše, da v primeru ko ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa).

10. Zaposleni ima sklenjeno pogodbo za določen čas od 1. 1. 2013 do 25. 6. 2013.

Pripada mu 5/12 regresa.

V 1. odstavku 161. člena ZDR-1 je določeno, da delavcu pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (in posledično tudi 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve). Ker delavcu preneha pogodba o delovnem razmerju 25.6., ima polnih le 5 mesecev zaposlitve v letu, zato mu pripada le 5/12 regresa.

11. Zaposleni ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas v podjetju, ki ima izgubo in je nelikvidno.

Pripada mu celotni regres (najmanj v višini minimalne plače), ki pa se zaradi nelikvidnosti podjetja lahko izplača do 1. novembra.

12. Zaposleni ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas pri samostojnem podjetniku.

Delodajalec je dolžan zaposlenemu izplačati regres, ki mu pripada, ne glede na to ali je zaposleni v delovnem razmerju pri samostojnem podjetniku ali v podjetju.

13. Samostojni podjetnik ni v delovnem razmerju (ni zaposlen) in si med letom ne izplačuje plač.

Prav tako si ne izplača regresa. Dobiček samostojnega podjetnika predstavlja njegove dohodke (plačo in regres). Samostojni podjetnik je dolžan izplačati regres le svojim zaposlenim.

14. Podjetje se za leto 2011 dogovori o višini minimalne plače najmanj 698,27 EUR (sklenjen sporazum o postopnem prehodu na določeno višino minimalne plače.

Podjetje mora upoštevati znesek za izplačilo regresa v višini minimalne plače, tako kot ga določa Zakon o minimalni plači v višini 783,66 EUR.

Od 1.1.2012 dalje je minimalna plača za vse delodajalce enaka 783,66 EUR.

15. Zaposleni je od 1.1. 2013 zaposlen za polni delovni čas, od 1.3.2013 dalje pa za skrajšani delovni čas (5 ur).

Zaposleni, ki dela s krajšim delovnim časom ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da zaposlenemu v tem primeru pripada:

za  2 meseca 2/12 celotnega regresa (2/12 od 783,66 eur = 130,61)

in 10/12 od sorazmernega dela regresa – za 5 ur dela dnevno (5/8 od 783,66 = 489,79 eur; 10/12 od 489,79 = 408,16 eur)

v skupnem znesku pripada zaposlenemu 538,77 eur regresa.

Vir:  e-gradivo Regres 2013 na www.racunovodja.com