Upokojenci in možnosti dela oz. opravljanja dejavnosti
1. Namesto popoldanskega espeja ustanovite družbo, v kateri boste prokurist
Zaradi pokojninske reforme se v prihodnjem letu spremenijo pogoji za upokojenske espeje. Prejemniki pokojnine, ki opravljajo delo ali dejavnost, morajo do konca leta uskladiti status in se vnovič zavarovati, pravica do pokojnine pa jim bo mirovala.
Uredite status, sicer ga bo Zpiz
Če tega upokojenci, ki opravljajo dejavnost, ne bodo naredili, bo to storil Zavod RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Kot so pojasnili na Zpizu, bodo konec tega leta obveščali, da se izteka rok za uskladitev, in pozvali k ureditvi statusa z zakonodajo. Če tega upokojenci ne bodo storili, bo Zpiz to ugotavljal po uradni dolžnosti od 1. januarja 2014. Izdal bo odločbo, zoper katero pa se bo mogoče pritožiti.
Lahko delate polovično
Seveda obstaja možnost, da upokojenec začne spet delati oziroma opravljati dejavnost v sorazmernem delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj štiri ure na dan ali 20 ur na teden oziroma najmanj polovico polnega zavarovalnega časa. Takšnim upokojencem se izplačuje sorazmerni del pokojnine, pojasnjujejo na Zpizu. Zato bodo upokojence pred izdajo odločbe po uradni dolžnosti pozvali, da se izrečejo, s kakšnim zavarovalnim časom opravljajo svojo dejavnost.
Odprite d. o. o. in delajte prek pogodbe
Če želi upokojenec obdržati polno pokojnino, lahko espe zapre in odpre družbo z omejeno odgovornostjo. Upokojenec je lahko tako lastnik družbe in prokurist, enega izmed zaposlenih pa imenuje za direktorja. Na Zpizu pojasnjujejo, da lastništvo in prokura v družbi ne vplivata na višino pokojnine, če v družbi ne opravlja dela, ki bi imelo elemente delovnega razmerja in bi se kot tako zato lahko štelo kot delovno razmerje. Po dodatnem pojasnilu lahko pokojenec opravlja delo v okviru drugega pravnega razmerja, kot je avtorska pogodba, in ima lahko sklenjeno pogodbo o začasnem in občasnem delu.
Prenos na naslednike ali zaprtje espeja
Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije pojasnjuje, da tudi espe omogoča prokuro, vendar pa mora biti nekdo drug nosilec dejavnosti. »To pomeni, da bi moral nosilstvo espeja prenesti na koga drugega, navadno na otroke,« pravi. Če pa ne gre za prenos na naslednika in želi obdržati lastništvo, bi se moral preoblikovati. »V praksi največkrat zaprejo espe in odprejo družbo z omejeno odgovornostjo ali drugo obliko gospodarske družbe,« še dodaja.
2. Civilne pogodbe ne nižajo pokojnine
Upokojenci lahko opravljajo delo tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe, kar ne vpliva na višino pokojnine. Značilnost avtorske pogodbe je, da gre za avtorsko delo, medtem ko je pogodbeno delo možno le v primerih občasnih ali začasnih del. Torej ko gre za dela, ki sicer niso določena kot sestavni del poslovanja podjetja in niso predvidena v okviru sistematizacije delovnih mest ter se opravljajo občasno, za krajši čas.
Začasno in občasno delo
Od letošnjega julija lahko upokojenci delajo tudi prek pogodbe o začasnem in občasnem delu. Tudi pri tej pogodbi gre za dela, ki niso sestavni del poslovanja in niso predvidena v okviru sistematizacije delovnih mest. To delo je enako obdavčeno kot delo po podjemni pogodbi.
A pri tej obliki dela veljajo tudi omejitve: delo se lahko opravlja največ 60 ur v koledarskem mesecu, urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra, dohodek za opravljeno delo pa v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 evrov. Upokojenec lahko hkrati dela pri več delodajalcih, a seštevek ur ne sme presegati omejitve. Podjetje mora voditi evidenco, ima pa tudi omejitev, koliko upokojencev lahko pri njem dela v tej obliki. Denimo v podjetju, ki ima do vključno deset zaposlenih, lahko upokojenci opravijo največ 100 ur začasnega dela na mesec. Lahko pa upokojenec hkrati dela recimo prek pogodbe o začasnem delu in avtorske ali podjemne pogodbe.
3. Kaj se še obeta
Zveza društev upokojencev Slovenije namerava jeseni ustanoviti nekakšen upokojenski servis (Zaposlovanje upokojencev je drago, zato cveti njihovo delo na črno). Prek socialnega podjetja bodo upokojencem ponudili možnost dela in najemanja dela. Najprej bi si pomagali upokojenci med sabo, lahko pa se vključijo podjetja. Upokojenci bodo delali prek neke vrste »upokojenskih napotnic«, ki bodo v obliki avtorske ali podjemne pogodbe ali prek začasnega in občasnega dela.
Kmalu bo zaživela tudi možnost posredovanja dela upokojencev v okviru mreže za starejše MATIjA. Podjetja bi za provizijo najela upokojence (za mesec dni dela upokojenec zasluži 200 evrov, provizija za podjetja znaša 20 evrov).
Vir:Finance št. 178/13, 16.9.2013