Sprejet Zakon o preprečavanju dela na zaposlovanja na črno
Zakon omogoča okrepitev nadzora na terenu, povečuje sankcije za kršitelje zakona in zagotavlja podlago za učinkovitejše delo nadzornih organov.
Zakon širi možnost nadzora. Po novem bo namreč nad delom in zaposlovanjem na črno, ki trenutno sodi med pristojnosti tržne oz. delovne inšpekcije, bdela carinska uprava s svojimi mobilnimi enotami.
V kazenskih določbah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so nove globe za kar 25 % višje od starih. Zakon začne veljati 20. maja, v večjem delu pa se bo začel uporabljati 18. avgusta letos. Prepovedano je delo na črno, zaposlovanje na črno in oglaševanje dela na črno, oglaševanje nedovoljene dejavnosti ter oglaševanje zaposlovanja na črno. Pravna ali samozaposlena oseba se lahko kaznuje z globo v razponu 2.000 do 26.000 evrov, kadar opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovnem aktu. Delodajalca, ki omogoča delo na črno, se lahko kaznuje z globo v razponu od 2.600 do 15.600 evrov. Za delodajalca, ki zaposluje delo na črno pa je določena globa v razponu od 5.000 do 26.000 evrov. Tega lahko doleti tudi 5-letna prepoved postopkov javnega naročanja in upravičenosti do javnih sredstev in sredstev EU. Globa za nedovoljeno oglaševanje znaša 15.600 evrov. Zakon določa tudi, da se prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi, kaznuje s trikrat višjo globo od predpisane globe. Nove izjeme, ki ne štejejo kot delo na črno, so brezplačna pomoč na kmetiji, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Pri delu v lastni režiji vam lahko pomagajo sorodniki do vštetega tretjega kolena. Sosedska pomoč se ne šteje za delo na črno, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je opravljeno brez plačila.
Zakon prinaša tudi sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo, ki bodo uveljavljene z novim letom. Ključni namen vpeljave vrednotnic je preprečevanje sive ekonomije, enostavna in dostopna ureditev osebnega dopolnilnega dela in večja socialna varnost. Kot osebno dopolnilno delo se bo še naprej lahko opravljalo dela, kot so občasna pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, pa tudi izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter njihova prodaja … Po novem bo to delo urejeno po načelu vsako delo šteje. Pokojninsko in zdravstveno zavarovanje se bo plačevalo prek sistema vrednotnic. Naročnik del bo moral za vrednotnico vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet evrov, od tega bo šlo sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca del. Ta bo z eno vrednotnico prišel do enega dneva pokojninske dobe. Postopek pridobitve vrednotnice bo zelo enostaven. Vrednotnico bo namreč mogoče kupiti prek spleta, tisti, ki spleta ne uporabljajo, bodo to lahko uredili na upravni enoti.
Vir: MDDSZ