Normiranci, pavšalisti

Ob vpisu davčnih zavezancev v ustrezni register se morajo zavezanci odločiti za sistem obdavčitve. Obstajata dve varianti obdavčitve, in sicer:

• obdavčitev po sistemu dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov
• obdavčitev po sistemu dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov

Za obdavčitev po normiranih odhodkih se lahko odločijo tako pravne osebe kot zasebniki (podjetniki, notarji, odvetniki, kmetje, druge fizične osebe).

Pogoj je priglasitev (ob ustanovitvi, hkrati s prijavo v davčni register, ob prehodu iz sistema dejanskih odhodkov na sistem normiranih odhodkov pa se odda izjava hkrati in najpozneje do roka za oddajo davčnega obračuna).

ZAKAJ IZBRATI OBDAVČITEV PO SISTEMU NORMIRANIH ODHODKOV

Veliko t.i. normirancev je bilo med kulturniki, novinarji in športniki. Od 1.1.2013 je zakonodaja na področju obdavčitve po sistemu normiranih odhodkov prinesla dobrodošle spremembe.

Prihodkovni prag je bil povečan iz 25.000 na 50.000 EUR letnih prihodkov, hkrati pa je je bistveno povečal % priznavanja normiranih odhodkov iz 25% na 70% prihodkov. Stopnja obdavčitve z davkom od dohodka pa znaša fiksnih 20 % od davčne osnove.
Za obdavčitev po normiranih odhodkih se lahko od 1.1.2013 odločijo tudi pravne osebe, ne le zasebniki.

Po teh spremembah se je za tovrstni sistem obdavčitve odločilo manj davčnih zavezancev kot so pričakovali. Zaradi tega so v letošnjem letu še dodatno povečali tako prihodkovni prag za vključitev in obstoj v sistemu normiranih odhodkov kot tudi povečali % priznanih odhodkov. Tako od 1.1.2015 naprej velja, da zavezanec lahko ugotavljanja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če:

• v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov ali
• v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 5 mesecev

% priznanih normiranih odhodkov pa se povečuje na 80% prihodkov. Kar pomeni, da davčni zavezanec plača 4% davka od prihodkov.

 
PRENEHANJE UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV

ZDavP-2 v 308. členu in ZDoh-2 v 48. členu med drugim določata 2 načina prenehanja ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki:

• prostovoljno in
• obvezno prenehanje.

O prostovoljnem prenehanju govorimo, kadar se davčni zavezanec sam odloči, da bo davčno osnovo ugotavljal z dejanskimi odhodki. Tudi za izstop iz sistema normiranih odhodkov je postavljen enak rok kot za priglasitev. Do 31. marca oz. do roka za predložitev davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, mora davčni zavezanec davčni organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki. To mora storiti v davčnem obračunu.
O obveznem prenehanju govorimo, kadar mora davčni zavezanec opustiti ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki in preiti na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Koliko časa zavezanci lahko ostanejo v sistemu normiranih odhodkov je odvisno od višine prihodkov, ugotovljenih po računovodskih pravilih. T.i. prihodkovni pogoj, 50.000 oz. 100.000 EUR prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, morajo normiranci spremljati za vsako davčno leto. 48. člen ZDoh-2 namreč določa, da mora zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje prihodkovnega pogoja oz. pogoja o vključenosti osebe v zavarovanje, v davčnem letu ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

PRAVILNO UGOTAVLJANJE PRIHODKOV

Zaradi pravilne obdavčitve je potrebno pravilno evidentiranje prihodkov. Prihodke evidentiramo v tisto obdobje, ko so nastali. Prihodek po računovodskih pravilih običajno nastane pred denarnim nakazilom – ko je storitev opravljena. Temeljna računovodska predpostavka je med drugim upoštevanje datuma nastanka poslovnih dogodkov.
Poznamo več vrst prihodkov:

• redni prihodki:
  • poslovni prihodki (prihodki od prodaje, drugi poslovni prihodki – prejete subvencije, prihodki od prodaje osnovnih sredstev)
  • finančni prihodki.
• izredni oz. drugi prihodki

Prihodek od prodaje storitev je prodajna vrednost opravljenih storitev v določenem obračunskem obdobju, zmanjšana za popuste. Zaračunan DDV ni prihodek normiranca. Poleg prihodkov, doseženih s prodajo, sodijo med poslovne prihodke tudi subvencije (aktualne so subvencije za samozaposlitev) in prihodki od prodaje osnovnih sredstev.
Pri izračunu prihodkov po računovodskih pravilih ne smemo pozabiti finančnih prihodkov, denimo prihodkov od obresti na poslovnih računih, prihodkov od tečajnih razlik (preračun tujih valut v domačo).
Prejetih predujmov (predplačil) ne pripoznano med prihodki tekočega obdobja. Gre namreč za nakazilo denarnih sredstev storitev, ki bodo opravljene v naslednjih obračunskih obdobij.

AKONTACIJA DOHODNINE

Akontacija dohodnine se plačuje na podlagi zadnjega davčnega obračuna. (Ni pomembno ali so v preteklem letu ugotavljali davčno osnovo z normiranimi ali dejanskimi odhodki). Plačuje se v mesečnih oz. tri mesečnih obrokih (če ne presega znesek 400 EUR), dospe 10 dan v mesecu za pretekli mesec oz. preteklo tromesečje.
Dobiček se mora preračunati na letno raven v primeru, da zavezanec v preteklem letu ni posloval celo leto.
Med letom se lahko zahteva tudi sprememba višine akontacije. Akontacija davka je namreč odraz preteklega poslovanja in lahko se zgodi, da je davčna osnova v tekočem letu bistveno drugačna od osnove v preteklem letu. Davčni zavezanec lahko vloži zahtevo za znižanje oz. zvišanje in predloži oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.

DAVČNI OBRAČUN IN DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE

Konec leta se na podlagi evidence izdanih računov sestavi Obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in se ugotovi dobiček.
Mesečna zavarovalna osnova je bruto znesek, od katerega se plačujejo prispevki za socialno zavarovanje.
Na podlagi podatkov iz obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto se dobiček za zavarovalno osnovo določi tako, da se znesku razlike med davčno priznanimi prihodki in normiranimi odhodki prišteje znesek obračunanih prispevkov za socialno zavarovanje.
ZPIZ-2 je predvidel trend povečevanja zavarovalnih osnov, tako najnižje osnove (npr. v l. 14 je najnižja osnova še vedno minimalna plača, postopoma pa bomo prešli na najnižjo osnovo 60% PP, kot osnov nasploh.
Tudi ZPIZ predvideva možnost znižanja zavarovalne osnove, če med letom ocenimo, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu. Možnost znižanja se prizna za največ 20%, znižana zavarovalna osnova pa ne sme biti nižja od najnižje zavarovalne osnove. Če bo zavarovalna osnova izračunana na osnovi oddanega obračuna presegla znižano zavarovalno osnovo, pa bo zasebnik v naslednjem obdobju kaznovan in bo moral naslednje obdobje plačevati za 20% višjo zavarovalno osnovo.
Zasebniki, ki so zavarovani iz delovnega razmerja, opravljajo dopolnilno dejavnost (popoldanci) in si plačujejo pavšalne prispevke.

PRIMERJAVA SISTEMA OBDAVČITVE

VLOGA RAČUNOVODJE

Računovodja sodeluje z normirancem kot svetovalec in še vedno spremlja njegovo poslovanje, ga obvešča o vseh spremembah zakonodaje ter za davčnega zavezanca vodi evidenco prihodkov.  Za nosilca dejavnosti obračunava prispevke ter oddaja OPSVZ obrazce preko portala e-davki. V kolikor ima normiranec zaposlene delavce mu računovodja obračunava plače ter oddaja vse predpisane obrazce na DURS ter na AJPES. Po potrebi oddaja tudi ostale REK obrazce (npr. REK-2 za avtorske honorarje, najemnine,…). Vodi register osnovnih sredstev ter obračunava amortizacijo osnovnih sredstev.
Za normiranca je dobrodošlo tudi da mu računovodja vodi saldakonte kupcev in dobaviteljev (tudi prijava v AJPES-ov pobot). Konec leta pripravi in odda davčni obračun, vodi poslovne knjige za notranje poročanje, po potrebi tudi pripravlja letne računovodske izkaze za zunanje uporabnike (banka, razni razpisi,…) ter podjetniku posreduje informacije, ki podjetniku koristijo pri poslovnih odločitvah.