Primanjkljaji blaga
a) Ugotavljanje primanjkljajev pri popisu trgovskega blaga
Primanjkljaji se ugotavljajo s popisi sredstev in obveznosti do virov in redni letni popis je zakonsko obvezen.
1. KALO
DDV se ne obračunava od primanjkljajev in uničenja zaradi kala blaga, neločljivo povezanega s skladiščenjem in prevozom blaga, v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje. Za trgovino je sprejela pravilnik GZS.
Običajni obseg kala se izračuna z uporabo osnove za izračun in stopnje, ki ju določa pravilnik strokovnega združenja. Od uničenja zaloge zaradi kala nad običajnim obsegom, se obračuna DDV.
Pobot presežkov in primanjkljajev je upravičen le, če gre za blago iste kakovosti, ki spada v isto skupino in pri katerem lahko prihaja do zamenjav (npr. jogurt z okusom banane se zamenja z jogurtom z okusom jabolka). Ni mogoče pobotati presežkov in primanjkljajev bčaga, ki ni enako ali podobno po vrsti in po dimenziji.
2. POTEČENI ROKI TRAJANJA
Kadar proizvodu poteče rok trajanja, je pokvarjen oz. neuporaben. Čeprav take odpise mnogi upoštevajo ločeno od nedokumentiranega kala (ki ga ugotavljajo šele pri popisu), se morajo vseeno vključiti v kalo, ki ga primerjajo z običajnim po pravilniku strokovnega združenja.
3. NEIDOČE (NEKURANTNE ZALOGE)
Pri popisu se pogosto ugotovi, da je na zalogi reprodukcijski material, trgovsko blago ali gotovi proizvodi, ki so brezhibni, vendar zanje neuporabni, ker so ali zastareli in zato neuporabni ali pa tržno nezanimivi.
Tako blago je potrebno popisati, napisati razloge za popravke vrednosti in določiti njihove nove prodajne vrednosti.
Če proizvajalec poceni proizvod pod lastno ceno in če trgovec poceni blago pod nabavno vrednost (utemeljenost pocenitve naj bo razvidna iz ustrezne dokumentacije), taka pocenitev ni obdavčena. Če se proizvodi in blago nato prodajajo, je davčna osnova prodajna cena.
Če se kupca za neidoče zaloge ne najde (odkupiti jih ni pripravljeni niti podjetje, ki odkupuje odpadno blago) in jih zavezanec uniči, ni potrebe po obračunu DDV, saj te zaloge nimajo tržne vrednosti. Kot dokazilo pa mora predložiti dokaze o dejanskem uničenju blaga (prevzemnico deponije ali drugega podjetja, ki se ukvarja z odpadki, zapisnik o uničenju, ki ga opravijo delavci podjetja, s podatki kdaj in kje je bilo uničenje opravljeno).
b) Ugotavljanje primanjkljajev povezanih s proizvodnjo
Poraba materiala, ki je neločljivo povezana s proizvodnim postopkom, je določena z normativi. Normativov proizvajalcev ni mogoče določiti za vse proizvajalce vnaprej, saj so odvisni npr. od delovnih prostorov, opreme, namenov uporabe itd. To pomeni, da si jih določijo proizvajalci sami. Običajno so zapisani v delovnem nalogu ali pa tudi v aktu podjetja. Z normativom se določijo:
- vrsta materiala, iz katerega bo posamezen proizvod narejen
- celotna količina porabljenega materiala
- količina odpadka, upoštevanega v celotnem normativu
Sprejete normative porabe materiala se prekontrolira s primerjavo dejanske porabe materiala. Če je na enoto izdelka porabljenega več materiala, kot je določeno z normativom, je treba od njega obračunati DDV.
Odpadki in nekakovostni proizvodi v proizvodnem postopku niso primanjkljaj, saj jih zavezanci še vedno imajo.
c) Tatvine
Primanjkljaji in izgube, nastali zaradi tatvin, če je o njih sestavljen zapisnik policijske postaje niso predmet obdavčitve z DDV.
d) Višja sila
DDV se ne obračunava od primanjkljajev oz. izgub zaradi višje sile. Višja sila so nepričakovani dogodki, ki jih zavezanec ne more odvrniti, preprečiti ali se jim izogniti (udar strele, naravne nesreče itd.).