Obvestilo o odmeri letnega dopusta
Pisno obvestilo o odmeri letnega dopusta mora delodajalec izdati najkasneje do 31. marca, delavcu pa ga lahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
Bistveni del obvestila o letnem dopustu je število dni letnega dopusta, ki v koledarskem letu pripadajo delavcu, ponavadi pa so na obvestilih navedena še merila, ki so pri tem upoštevana, torej osnova in dodatni dnevi glede na okoliščine dela (zahtevnost, neugodne delovne razmere …) ter okoliščine na strani delavca (delovna doba, starost, otroci, delovna uspešnost …). Nekateri delodajalci na obvestilih še zapišejo bistvena pravila v zvezi z načinom izrabe pripadajočega dopusta.
Osnova za odmero dopusta je ponavadi določena v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, oziroma pri delodajalcih, ki niso zavezani s kolektivno pogodbo, v splošnem aktu ali pogodbi o zaposlitvi. Osnova ni nujno enaka zakonskemu minimumu dopusta, ki znaša 20 dni, saj je ta minimum zgolj korektiv, in ne računska osnova. Treba pa je upoštevati, da se ta minimum povečuje, če delavec izpolnjuje še nekatere druge zakonske zahteve (glej 159. člen ZDR-1):
- starejši delavci (55 let), invalidi, delavci s telesno okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo drugo osebo – trije dodatni dnevi;
- starši otrok do 15 let – en dodaten dan za vsakega otroka;
- delavci, mlajši od 18 let – sedem dodatnih dni.
Dodatni dnevi, ki se prištevajo osnovi, so določeni v kolektivni pogodbi, splošnih aktih ali pogodbi o zaposlitvi (v tej sicer redko). Načeloma se pri tem upošteva stanje na katerikoli dan v letu. Če se ve, da bo delavec konec leta izpolnil starost 55 let, se to predvidi že vnaprej in se upošteva v prvotni odmeri, če pa se na primer delavcu konec leta rodi otrok, mu bo delodajalec takrat vročil novo odmero letnega dopusta. Ob tem seveda velja tudi nasprotno, da delavcu ne pripada več dodatni dan dopusta, če bo otrok v koledarskem letu star več kot 15 let.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa globe od 750 do 2000 evrov za delodajalce (pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike oziroma posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost), ki kršijo pravice delavcev.
Vir: Finance