Evidentiranje delovnega časa

Evidentiranje delovnega časa bo v bližnji prihodnosti podvrženo zakonodajnim spremembam. Sodišče evropskih skupnosti je namreč maja 2019 razsodilo, da morajo vse države članice Evropske unije obvezno vzpostaviti sisteme za evidentiranje delovnega časa. Slednje iz razloga nepravilnosti v zvezi z delovnim časom in zaradi pomanjkljive normativne ureditve. Države članice bodo odgovorne za implementacijo nove direktive.

Evidence delovnega časa so tudi ena izmed evidenc, ki bodo podvržene kontroli v primeru kontrole prejetih pomoči iz protikoronske zakonodaje.

V Sloveniji področje "evidentiranje delovnega časa" predvsem urejata Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Ministrstvo naj bi predlog sprememb ZEPDSV, med drugim tudi glede evidentiranja delovnega časa (po Direktivi) v obravnavo Vladi RS vložilo najkasneje do marca 2020.

Iz poročila Inšpektorata RS za delo za leto 2018 izhaja, da bodo inšpektorji za delo glede področja "evidentiranje delovnega časa" podali naslednje predloge, da:

· se v 18. členu ZEPDSV (ureja evidentiranje delovnega časa) poleg uvodoma omenjenega uvrstijo tudi:

1. ure, opravljene v manj ugodnem delovnem času (na primer nedeljsko delo, delo na praznike, nočno delo in podobno),

2. izmensko delo,

3. deljen delovni čas,

4. ure, opravljene v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, če se tovrstne oblike dela pri delodajalcu dejansko uporabljajo;

5. iz evidence bi moral biti razviden tudi seštevek ur za daljše obdobje (teden, mesec, leto oziroma posamezno referenčno obdobje);

· določi, na kakšen način naj se vodijo evidence, da bodo verodostojne (na primer, da se predpiše obvezno elektronsko vodenje evidenc), ali da se določi, da mora delodajalec vsak mesec delavce seznaniti s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanje, saj bi tako delavci lahko sproti spremljali stanje ur, delavci pa morajo to potrditi s svojim podpisom;

· delodajalcem določi obveznost, da morajo na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca hraniti evidence o izrabi delovnega časa.

Evidentiranje delovnega časa bo podvrženo tudi poostrenemu nadzoru

Poleg zgoraj naštetih predlogov pa so še na vidiku naslednje spremembe glede evidentiranja delovnega časa:

1. vodenje evidence tudi za osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah (npr. preko avtorskih ali podjemnih pogodb, za študente,..)

2. višje globe za kršitve (te so sedaj v razponu kolikor zgoraj navedenih evidenc delodajalec ne sprejme, ga lahko doleti kazen: pravna oseba: globa do 4.172,93 EUR, odgovorna oseba pravne osebe: globa do 415,54 EUR).

ZEPDSV se vse od svojega sprejetja (leta 2006), pa do danes ni spreminjal. Globe za prekršek- npr. ne sprejetje/ vodenje evidence glede delovnega časa so namreč še vedno v tolarjih (zgoraj je opravljen preračun iz sit v EUR). Vendar slednje ne sme biti razlog, da jih ne vodite. Namreč vsak delodajalec je v skladu z ZEPDSV dolžan skrbeti za evidence in voditi številne podatke, povezane z zaposlenimi.