Nagrajevanje zaposlenih

Delodajalci ob koncu uspešnega poslovnega leta ali kasneje delavce običajno nagradijo za njihovo delo.  Za nagrajevanje se v praksi pojavlja več terminov, ki pa niso zakonsko urejeni: božičnica, trinajsta plača in nagrada.

Za pravilno davčno obravnavo je pomembno opredeliti nagrado vsebinsko:

• če se izplačilo nanaša na delovno uspešnost zaposlenega, je to del plače in je v celoti obdavčen z akontacijo dohodnine in prispevki za socialno varnost,
• če se izplačilo nanaša na poslovno uspešnost delodajalca, je lahko to izplačilo obravnavano davčno ugodneje, brez plačila akontacije dohodnine,
• lahko pa nagrada na predstavlja niti delovne uspešnosti niti ni plačilo za poslovno uspešnost podjetja. Takšna vrsta nagrade je dohodek iz delovnega razmerja in je v celoti obdavčen z dohodnino in prispevki.

Davčno ugodno izplačilo poslovne uspešnosti delodajalca in pogoje za izplačilo predvideva davčna zakonodaja in ti pogoji so:

• izplačana je enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim zaposlenim hkrati
• je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost (pogoji do pridobitve pravice morajo biti določeni enotno za vse delavce), ali
• je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila (ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce).

Določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej določeni in znani (npr. do dela plače za poslovno uspešnost so upravičeni vsi delavci, ki so imeli sklenjeno pogodbo na določen dan). Izplačilo mora biti v denarni obliki.

Pri tem morajo biti upoštevane tudi poslovodne osebe in prokuristi, ki so v delovnem razmerju in se pod pogoji iz 5. člena ZDR-1 štejejo za delavce.

Izbira kriterijev in meril je prepuščena delodajalcem.

Del plače za poslovno uspešnost, ki izpolnjuje omenjene pogoje, se izvzema iz davčne osnove za dohodnino do zneska 100% zadnje znane povprečne plače v RS. Vendar pa je ta del v celoti obremenjen s prispevki za socialno varnost.

Dejanski znesek ali % izplačila za posamezno koledarsko leto lahko s sklepom določi poslovodstvo družbe. Ta znesek je odvisen od poslovnih rezultatov družbe in se lahko z leti tudi spreminja.

Delodajalec lahko določi enako velikost fiksnega zneska plače za delavce, lahko pa enak odstotek, vezan na delavčevo plačo. Delodajalec pa se lahko odloči tudi za to, da vsi delavci prejmejo enak neto znesek, ni pa nujno.

Dohodek iz naslova plače za poslovno uspešnost se delavcu na letni ravni ne vključi v informativni izračun oz. letno napoved za odmero dohodnine. Delodajalec pa ga ne prikaže v povzetku dohodkov, ki ga svojim zaposlenim pošlje do konca januarja za dohodke izplačane v preteklem letu.

Darila v naravi

Če so darila dana v naravi, je to ugodnost ali boniteta. Če gre za darilo v naravi, ki je dano v zvezi z zaposlitvijo, je to darilo obdavčeno, če njegova vrednost presega 15 EUR. Če pa delodajalec temu zaposlenemu redno ali pogosto namenja ugodnosti, je to darilo obdavčeno, četudi ne presega 15 EUR.

Primer 1:

Družba A podari delavcem darilni bon za nakup v trgovskem centru v vrednosti 15 EUR. Táko darilo sicer zagotovi dvakrat letno. Drugih ugodnosti delavci ne prejemajo. Darilo prejmejo, ker so v delovnem razmerju pri tej družbi.

Ali je darilo obdavčeno in ali je strošek davčno priznan?

Darilo ni obdavčeno z dohodnino. Prav tako delodajalec ne obračuna prispevkov za socialno varnost. Po davčni praksi ti stroški niso davčno priznani, razen če se posebej dokaže poslovna potrebnost teh odhodkov.

Primer 2:

Družba organizira praznovanje novega leta s krajšo gledališko predstavo in novoletno zabavo. Stroški znašajo 800 EUR, kar znese povprečno 32 EUR na delavca. Povabljeni so vsi delavci, med njimi tudi nekdanji (upokojenci) in študentje, ki delajo prek študentskih napotnic.

Ali je ugodnost obdavčena in ali je strošek davčno priznan? Ali je DDV odbiten?

Boniteta je zagotovljena vsem delavcem pod enakimi pogoji. Znesek je težko pripisljiv posameznemu delavcu. V obravnavanem primeru družba oceni, da je tak strošek v novoletnem času običajna ugodnost, ki je skladna z običajno prakso. Ugodnost ni obdavčljiva, ker je odobrena vsem delavcem  pod enakimi pogoji. Strošek je davčno nepriznan, DDV se ne odbija.

Primer 3:

Če je dano darilo otroku do starosti 15 let, v vrednosti do 42 EUR in je darilo dano decembra, to darilo ni boniteta.  Za neobdavčeno in davčno priznano darilo se šteje tako darilo v naravi kot tudi v denarju - nakazilo do 42 EUR na transakcijski račun zaposlenega.

Povzeto po: https://www.r https://www.revijaiks.si/2019/12/Davscine/clanek/5468199/nagrajevanje-za...