Register dejanskih lastnikov
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) določa, da morajo poslovni subjekti zagotoviti podatke o dejanskih lastnikih, vzpostaviti evidenco in podatke o dejanskih lastnikih vpisati v javno evidenco, ki jo vodi AJPES.
Namen vzpostavitve registra dejanskih lastnikov (v nadaljevanju RDL) je zagotoviti transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočiti zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Ugotovitev in vzpostavitev RDL, ter vpis podatkov v register je posledica Direktive (EU) 2015/849. RDL morajo vzpostaviti torej vse države EU.
Dejanski lastnik je fizična oseba, ki je končni lastnik pravne osebe ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.
Podatki, ki se bodo vodili v RDL so javni, razen podatkov o datumu rojstva, davčni številki in državljanstvu dejanskih lastnikov poslovnih subjektov. Ti podatki bodo dostopni le upravičenim uporabnikom kot so banka, pošta, plačilne institucije, borznoposredniške družbe, organi pregona, sodišča in drugi (v skladu s Pravilnikom o registru dejanskih lastnikov).
V Poslovni register Slovenije so vpisani pravni lastniki pravne osebe, ki pa niso vedno tudi dejanski lastniki. Dejanski lastnik je namreč lahko tudi oseba, ki nima deleža v družbi oziroma je le-ta manjši od 25% vendar družbo nadzira ali kako drugače obvladuje ali oseba v imenu katere se izvaja transakcija.
Za vpis v RDL se potrebujejo podatki o dejanskem lastniku in pooblastilo za poročanje na AJPES. Podatke za poslovni subjekt lahko vpiše njegov zastopnik, za kar potrebuje ustrezno digitalno potrdilo. Lahko pa zastopnik pooblasti tudi drugo osebo (npr. računovodski servis), da v njegovem imenu vnese podatke v register, vendar pa le na podlagi posebnega pooblastila.
Obvezni poročevalci
Obveznost ugotavljanja in poročanja o dejanskih lastnikih veljajo za vse poslovne subjekte, razen izjem:
- samostojnim podjetnikom posameznikom (s.p.-ji),
- posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost (zasebni športni delavci, zasebni zdravstveni delavci, zasebni zdravniki, odvetniki, notarji, samostojni novinarji, samozaposleni v kulturi, ribiči itd.)
- enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo (enoosebne družbe, kjer je fizična oseba lastnik in direktor družbe)
- neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom.
Podatkov o dejanskem lastniku tudi ni potrebno ugotavljati poslovnim subjektom, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu (7. odstavek 41. člena ZPPDFT-1).
Dejanskega lastnika mora določiti tudi društvo, zavod, politična stranka, sindikat in verska skupnost, ki je vedno fizična oseba.
Za dejanskega lastnika društva, se vedno šteje zastopnik društva, dejanski lastnik zavoda, politične stranke, ustanove… pa je lahko ustanovitelj, skrbnik ali zastopnik ustanove.
Rok poročanja in globe za neporočanje
Poslovni subjekti morajo podatke o dejanskih lastnikih prvič vpisati najkasneje do 19.1.2018. Podatki se vpišejo v evidenco, ki jo vodi AJPES.
Kasnejše spremembe lastništva, pa je potrebno vpisati v 8.dneh od vpisa v poslovni register ali drugače nastale spremembe.
Globa v višini od 12.000 EUR do 120.000 EUR je predvidena za pravne osebe, ki ne hranijo podatkov in dokumentacije o dejanskih lastnikih (163. člen ZPPDFT-1). Z globo v višini od 800 EUR do 4.000 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
Globa v višini od 6.000 EUR do 60.000 EUR je predvidena za pravno osebo, ki ne ugotovi, ne posreduje in ne vpiše podatkov o dejanskih lastnikih v evidenco dejanskih lastnikov in register dejanskih lastnikov (167. člen ZPPDFT-1). Z globo se kaznuje tudi tiste pravne osebe, ki nepravočasno posredujejo podatke o dejanskem lastniku ali pa posredujejo napačne podatke. Z globo v višini od 400 EUR do 2.000 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.