Katere pomoči so na voljo podjetjem ob koronavirusu

1. OPROSTITEV PLAČILA POKOJNINSKIH PRISPEVKOV IN KRIZNI DODATEK

Delodajalci iz zasebnega sektorja bodo oproščeni plačila prispevkov za izplačane plače zaposlenim za delo v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020.

Ukrep ne velja za vse neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov ter za finančne in zavarovalniške dejavnosti (standardna klasifikacija dejavnosti K). V tej dejavnosti so med drugim borzno posredniške družbe, družbe za upravljanje, holdingi, zavarovalniške agencije, družbe ki se ukvarjajo z vrednotenjem tveganja in škode.

Koliko krije država:

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Torej podjetjem ne bo treba v pokojninsko blagajno plačati 15,5 odstotka od bruto plače delojemalca in 8,85 odstotka na bruto plačo delodajalca.

Kako se poroča Furs:

Na finančni upravi pojasnjujejo konkreten postopek: Delodajalec o izplačanih plačah, za katere velja ukrep, predloži ločen obračun, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od teh izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolcpu "Za plačilo".

Uvedene so nove šifre vrste dohodka: REK-1: 1002 Plača za delo v času epidemije; PniPD: 5551 Plača za delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka

Kaj predvideva krizni dodatek:

Poleg tega delodajalci vsem, ki delajo in ki imajo mesečno plačo nižjo od 2.821,74 evra bruto (toliko znaša trikratnik minimalne plače) izplačati 200 evrov kriznega dodatka. Krizni dodatek za delo v obdobju od 13. marca do 31, maja 2020 je oproščen vseh davkov in prispevkov. Znesek se upošteva sorazmerno obdobju, v katerem delavec dela v času epidemije (torej za marec tudi sorazmerno obdobju, za katerega velja ukrep).

Kako se poroča Furs:

Delodajalec o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052.

2. DELNO POVRAČILO IZPLAČANIH NADOMESTIL PLAČE ZAPOSLENIM NA ČAKANJU

Delodajalci, ki so oziroma bodo zaposlene poslali na čakanje, so upravičeni do nadomestila. Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec, razen delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (skupina K po SKD), ter neposredni ali posredni proračunski porabniki oziroma občinski proračunski porabniki, če je bil delež prihodkov iz javnih virov v letu 2019 višji od 70 odstotkov.

Delodajalec ob tem tudi ne plača prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020.

Kdo je upravičen do pomoči

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka.

V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Kdo ne more uveljavljati povračila

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

• ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
• če je nad njim uveden postopek stečaja.

Koliko krije država

Izplačano nadomestilo plače država povrne v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne mesečne plače za leto 2019 v Slovenijim kar je 1.753,84 evra.

Kot rečeno, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni, v celoti plačuje država.

Obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače. V tem obdobju ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti zavod za zaposlovanje.

Če delodajalec zgoraj navedenega ne bo upošteval, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini. Delodajalec, ki bo prejemal sredstva v skladu z interventnim zakonom, bo moral prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije, v obdobju:

• prejemanja sredstev in
• po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Veljavnost ukrepa

Pravico do povračila nadomestila plače bodo lahko uveljavili delodajalci, ki so napotili delavce na čakanje oziroma pri katerih delavec zaradi koronavirusa ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, in sicer za obdobje od 13. marca 2020. Delodajalec lahko v skladu z ukrepom napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

Kako zaprositi za povračilo

Zavod za zaposlovanje je imel že objavljeno vlogo za uveljavljanje povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo po prvem interventnem zakonu - zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP). Zdaj so to vlogo umaknili, saj je v pripravi nova, ki bo  v skladu z novo, ugodnejšo zakonodajo. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu. 

Kot določa novi zakon (ZIUZEOP), boste morali vlogo za zaposlene, ki so že na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov, pa zanje še niste oddali vloge, predložiti v 8 dneh od objave zakona (predvidoma do 18.4.2020). Pri tem boste lahko upravičeni do povračila nadomestila plače od 13.3.2020. 

Če ste že oddali vlogo za začasno čakanje na delo po ZIUPPP, ki je začel veljati 29.3.2020, bodo vašo vlogo obravnavali po novem zakonu (ZIUZEOP). To pomeni, da bodo upoštevali vse že sprejete vloge, zato vam jih ni treba na novo oddajati. V kratkem boste prejeli poziv za dopolnitev vloge.

Če ste želeli oddati vlogo za začasno začanje na delo po sedanjem zakonu (ZIUPPP), vendar postopek vaše registracije na portalu še ni zaključen, boste omenjeno vlogo lahko oddali po uvejavitvi novega zakona (ZIUZEOP). 

Napotke zavoda najdete tukaj.

Kako se poroča Fursu

Delodajalec o izplačanih nadomestilih, za katere je oproščen plačila vseh prispevkov, predloži ločen obračun, v katerem prispevke (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (delodajalec mora obračunati in plačati akontacijo dohodnine. Če je z nadomestilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, za slednja ne velja oprostitev plačila prispevkov; te prispevke delodajalec poroča v stolpcu »Za plačilo«.

Za izplačila plače in nadomestila plače, za katere se ne prizna oprostitev, se predloži ločene obračune, na uveljavljen način (šifre vrste dohodka REK-1 1001, 1091; PNiPD 5550). Uvedene so nove šifre vrste dohodka:

REK-1: 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije

PniPD: 5552 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka

Delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila socialnih prispevkov, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače (kar krije država), je treba za razliko oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo.

V polje M01 delodajalec vpiše izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije, v polje M02 pa nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile.

3. DELNO POVRAČILO NADOMESTILA ZARADI ODSOTNOSTI ZARADI VIŠJE SILE

Za izplačana nadomestila plače delavcem, ki so z dela odsotni zaradi višje sile, je delodajalec upravičen do delnega povračila.

Kaj se po interventnem zakonu šteje za višjo silo

Zakon kot razloge za višjo silo, povezanih z epidemijo, šteje:

• varstvo otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev,
• nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza,
• zaprtje mej s sosednjimi državami.

Kdo je upravičen do pomoči

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka.

V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Delodajalec mora tudi izjaviti, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Kdo ni upravičen do pomoči

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

• ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
• če je nad njim uveden postopek stečaja.

Kolikšno je povračilo nadomestila za višjo silo

Izplačano nadomestilo plače država povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (1.753,84 EUR bruto), zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

Delodajalci so za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020. Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne mesečne plače za leto 2019 v Sloveniji (1.753,84 evra).

Obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti zavod za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.

Če delodajalec zgoraj navedenega ne bo upošteval, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

Delodajalec, ki bo prejemal sredstva v skladu z interventnim zakonom, bo moral prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije, v obdobju:

• prejemanja sredstev in
• po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Kako se uveljavlja povračilo

Delodajalec bo uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo bo v elektronski obliki oddal na zavod za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

Oddaja vlog za povračilo nadomestila plače zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, za zdaj ni mogoča, zavod bo oddajo omogočil po uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZIUZEOP), in sicer na portalu za delodajalce.

4. PREDLAGANJE DAVČNIH OBRAČUNOV

Rok za oddajo letnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) za leto 2019 prestavi, in sicer z 31. marca 2020 na 31. maj 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. junija 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po roku iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2.

5. ZAMRZNJENO PLAČEVANJE AKTONTACIJ DAVKA NA DOBIČEK

Nihče, ki opravlja dejavnost – ne fizične ne pravne osebe z dejavnostjo –, v kriznem času ne bo plačeval akontacij davka na dohodke iz dejavnosti oziroma dohodke pravnih oseb. Podjetjem in podjetnikom ne bo treba plačati tistih akontacij, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020. Torej aprilskih in majskih. Ukrep torej predvideva neplačilo akontacij davka, ki bi v normalnih razmerah zapadle v plačilo 10. maja oziroma 10. junija.

Kako se bo uveljavljala ta pravica?

Za uveljavljanje navedene oprostitve ni predvidenih posebnih postopkov. Šlo bo torej za avtomatizem.

Kdaj bo treba poravnati neplačane akontacije za april in maj?

Te bodo podjetja in podjetniki poravnali, če bo zaradi izgub sploh treba, šele z davčnim obračunom za leto 2020, ki ga bodo oddali prihodnje leto. Gre za avtomatizem. In velja ne glede na to, ali so podjetja in podjetniki že oddali obračune za lani.

Kaj je z akontacijami za marec?

Akontacije za marec, ki bi morale zapasti v plačilo 10. aprila, bodo morali podjetja in podjetniki plačati letos, pravijo na Fursu. Razen če ne bodo zaprosili za odlog plačila. Avtomatične ukinitve plačila marčevskih akontacij ni.

Kdaj bo treba plačati akontacijo za marec?

Podjetja, ki so do konca marca oddala davčni obračun za leto 2019, jim bo marčevska akontacija – glede na omenjeni obračun – zapadla v plačilo 10. aprila. Takrat bodo torej morali poravnati vse obveznosti iz naslova akontacije davka na dobiček. Razen če bodo zaprosili za odlog.

Če obračuna niso oddali in bodo izkoristili možnost po interventni zakonodaji, torej da lahko davčni obračun za lani oddajo do 1. junija, potem jim bo marčevska akontacija zapadla v plačilo v mesecu po oddaji obračuna, pravijo na Fursu. Poenostavljeno: če bodo obračun oddali konec aprila, bodo akontacijo za marec plačali 11. maja (10. je namreč nedelja), če bodo oddali obračun konec maja oziroma najpozneje 1. junija, ta zapade v plačilo 10. junija. Tudi v tem primeru lahko zaprosijo za odlog plačila akontacije.

Poenostavljena sprememba predhodne akontacije

V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove, pojasnjujejo na finančni upravi. Furs bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti.

6. POENOSTAVLJEN POSTOPEK ZA ODLOG ALI OBROČNO PLAČILO DAVKA

Komur so prihodki upadli zaradi epidemije, lahko na poenostavljen način zaprositi za 24-mesečni odlog plačila davkov ali za obročno odplačevanje. Poenostavitev je sicer v prvi vrsti namenjena tistim, ki jim je vlada zapovedala zaprtje dela dejavnosti, a z nekaj dokazili bodo do odloga ali obročnega odplačevanja upravičeni tudi tisti, ki sicer poslujejo, a z manj prihodki. Kaj je pomembno vedeti, podrobneje v članku: Kako boste lahko odložili plačilo DDV in akontacijo dohodnine na plače?.

Kdor želi zaprositi za odlog, bo moral v skladu z interventnim zakonom izkazati:

• da je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov
• da je razlog za izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov epidemija

Furs je v ta namen pripravil obrazec za zahtevo davčnega zavezanca za odlog ali obročno plačilo davka iz naslova upada prihodkov zaradi epidemije.

Do obrazca lahko dostopate tukaj.

Več: Kako boste lahko odložili plačilo DDV in akontacijo dohodnine na plače?

7. 12-MESEČNI ODLOG PLAČILA POSOJILA

Eden od ukrepov je tudi možnost 12-mesečnega odloča plačevanja posojil tako za posameznike kot za podjetja ter tudi kmete in zadruge.

Komu je ukrep namenjen:

Možnost do 12-mesečnega odloga plačevanja posojil velja za vse, posameznike, podjetja in samozaposlene, zadruge, društva, zavode, ustanove, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v Sloveniji. Posojila morajo omenjeni imeti pri bankah, podružnicah bank ali hranilnicah, ki imajo sedež v Sloveniji. Za odlog po interventni zakonodaji lahko zaprosi le tisti, ki je utrpel škodo zaradi epidemije novega virusa, poleg tega je odlog možen le za obroke posojila, ki niso zapadli pred 12. marcem, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija.

Kako doseči odlog plačila posojila:

Za odlog plačila posojila se boste morali obrniti na svojo banko oziroma hranilnico, večinoma so že pripravile posebne (spletne) obrazce, predvideno je, da bi postopek odobritve v celoti lahko potekal na daljavo, brez osebnega obiska poslovalnice.

V vlogi boste morali prošnjo utemeljiti, in sicer da je vaša nezmožnost plačevanja obrokov povezana s posledicami koronavirusa, razen če bo šlo za podjetja, ki jim je vlada z odlokom prepovedala poslovanje. Dodati boste morali načrt za vzpostavitev likvidnosti in oceno možnosti ohranitve delovnih mest. Banka in posojilojemalec se lahko tudi sama dogovorita za ugodnejši način poplačila.

Kateri so pogoji za podjetje, da lahko dobi odlog:

Zakon določa tudi pogoje: družba mora biti solventna, dejansko mora poslovati, plačevati davke, imeti poravnane vse obveznosti na zadnji dan minulega leta ali pa na dan vloge za reprogram posojila že imeti odloženo plačilo obveznosti.

Kako bo s plačevanjem obresti:

Obresti se bodo na odloženi del glavnice tudi v obdobju odloga obračunavale po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, samo plačevanje pa bo odloženo do poteka odloga.

Po poteku odloga bodo kreditojemalci sicer morali poravnati obračunane obresti, vendar na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da bodo po koncu krize spet imeli dohodke, s katerimi bodo lahko poplačali v času odloga obračunane obresti. 

Še vedno pa skladno z veljavnim zakonom obstoji možnost, da se banka in kreditojemalec sporazumeta za drugačno rešitev glede značilnosti odloga plačila obveznosti.

Do kdaj je treba oddati vlogo:

Z vlogami za reprogram se ne mudi, te lahko oddate tudi šest mesecev po preklicu epidemije koronavirusa.

8. KRITJE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI

Zavarovancem, ki bodo na dan uveljavitve zakona imeli pravico do nadomestila obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se bo nadomestilo že s prvim dnem bolniške krilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (p(ZZZS#Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije)).

Nadomestilo za bolniško se krije od uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz zakona.

Koliko znaša bolniška:

Nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja znaša:

• za delavca – v višini nadomestila, ki ga delavcu obračuna in plača delodajalec,

• za drugega zavarovanca pa v višini nadomestila, ki je za prvih 90 dni bolniške v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja določena v 31. členu ZZVZZ.

Kdaj bodo povračila:

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:

• povrne delodajalcu izplačano bolniško v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo,

• samostojnemu zavezancu pa izplača nadomestilo v 30 dneh po predložitvi zahteve.

Ob tem opozorilo, na ZZZS bodo lahko določili še bolj natančen postopek vlaganja zahtev za povračilo.

Do kdaj je treba vložiti zahtevek:

Časa za vložitev zahtev imajo tako delodajalci kot samostojni zavezanci do 30. septembra 2020.

9. MORATORIJ ZA STEČAJE

Pri postopkih za odpravo insolventnosti – pri stečajih in prisilkah, torej pri zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, se uvaja moratorij pri obveznostih uprave oziroma poslovodstva razglasiti insolventnost in ukrepati. Vendar to neposredno velja le za tiste dejavnosti in družbe, kjer je država prepovedala izvajanje storitve ali pa jo je močno omejila.

Več: Moratoriji pri stečajih in insolventnosti zaradi korone - a ne za vse enako.

10. USTAVIJO SE IZVRŠBE

Na podlagi odredbe o zaprtju sodišč sodišča od 16. marca 2020 več ne odločajo in ne izdajajo sklepov o izvršbi, razen v nujnih zadevah. Vendar pa vlada pravilno ugotavlja, da izvrševalci – banke, delodajalci, KDD – sklepe o izvršbi, ki so bili do tega trenutka že izdani, še vedno izvršujejo. Tako se do 31. maja 2020 odloži izvrševanje vseh sklepov, že izdanih po zakonu o izvršbi in zavarovanju, razen nekaterih izjem.

Več: Pozor, ustavljajo se vse izvršbe!

11. KAZNI

Ukrepi so namenjeni podjetjem, ki so oziroma bodo utrpela škodo zaradi epidemije koronavirusa. Za tiste, ki bodo izkoristili pomoči iz reševalnega svežnja, čeprav do njih ne bi smeli biti upravičeni, so predvidene kazni.

Z globo od tri do 20 tisoč evrov se kaznuje delodajalec, ki:

• v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem odredi nadurno delo;
• ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, da je delavca pozval, naj se vrne na delo:
• ne obvesti zavoda, da delavec ni več na čakanju;
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora;
• ne obvesti finančne uprave o naknadni ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev za upravičenja po tem zakonu. Gre za plačevanje akontacije dohodnine. Namreč ta se za samozapsolene zdaj ne bo obračunavala. Tudi akontacija davka na dohodke pravnih oseb se zdaj ne bo plačevala.

Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.

Z globo od 450 do 2.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca.

Z globo od 450 do 1.200 evrov se kaznuje delodajalec posameznik.

In še – tudi prva izrečena globa je lahko najvišja od določenih.

12. PREK SID BANKE DO LIKVIDNOSTNIH POSOJIL IN JAMSTEV

SID banka je za blažitev finančnih posledic epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo pripravila šest ukrepov oziroma programov neposrednega in posrednega financiranja, nekateri so novi, nekateri prilagojeni razmeram. V okviru posojilnih programov je skupno na voljo okoli 200 milijonov evrov za neposredno financiranje iz virov SID ter okoli 600 milijonov evrov posredno prek poslovnih bank.

Ti programi so:

1. Neposredno financiranje podjetij

Nov program za neposredno financiranje podjetij za olajšanje poslovanja v času epidemije je namenjen predvsem velikim podjetjem, lahko pa ga pridobijo tudi mala in srednja podjetja (MSP). Pridobiti je mogoče od sto tisoč do sedem milijonov evrov posojila, če gre za MSP, velika podjetja pa lahko pridobijo do 12 milijonov evrov. Gre za posojilo z ugodno obrestno mero, ki je praviloma nižja od tržnih, zanjo velja pravilo de minimis, ročnost posojila je od dveh do 12 let. Predvidena vsota teh sredstev je 50 milijonov evrov.

2. Financiranje poslovanja espejev in MSP (MSP 9)

Za mala in srednja podjetja, samostojne podjetnike ter zadruge bo ta teden na voljo posojilo za financiranje poslovanja (MSP 9) v vrednosti od sto tisoč do sedem milijonov evrov z ročnostjo od dveh do 12 let, možen bo moratorij do polovice dobe odplačevanja posojila, obrestna mera pa je praviloma nižja od tržnih (status pomoči de minimis). Enako kot velja za posojilo pod prvo točko, bodo podjetja z njim lahko financirala obratni kapital, torej krila stroške nabavne vrednosti materiala in storitev, drobnega inventarja, trgovskega blaga, stroške dela ter financirala nabavno vrednost opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. Tudi teh sredstev je na voljo 50 milijonov evrov.

3. Financiranje gostinstva in turizma

V tem tednu bodo ponudili prilagojen program za turizem, ki po novem omogoča tudi financiranje obratnega kapitala in gostinske dejavnosti, na voljo bo skupno sto milijonov evrov. Ukrep je namenjen samostojnim podjetnikom, malim in srednjim podjetjem ter zadrugam, ki delujejo na področju turizma, gostinstva ali dejavnosti potovalnih agencij in organizatorjev, višina posojila omogoča financiranje med sto tisoč in 20 milijoni evrov, ročnost obratnega kapitala pa je od dveh do 12 let.

4. Posredno financiranje prek poslovnih bank

Prek posrednega financiranja (prek skrbnikov Abanke, Addiko, Gorenjske banke, NKBM in Sberbank) je na voljo prilagojen program Financiranje razvoja konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije, ki je namenjen ublažitvi posledic COVID-19. Omogoča financiranje obratnega kapitala z ročnostjo nad enim letom, ugodno obrestno mero, pri čemer najnižja in najvišja vrednost posojila nista omejeni, omogočeno je tudi višje, tudi do stoodstotno financiranje stroškov, posojilo pa se lahko v celoti nameni tudi za refinanciranje. Drugi pogoji odobritve posojila so v skladu s poslovno politiko posamezne banke.

5. Portfeljska jamstva za financiranje podjetij

SID banka ponuja prvovrstna brezpogojna portfeljska jamstva v okviru Sklada skladov, ki ga upravlja. Sodelujoče banke in hranilnice jih bodo lahko izkoristile pri financiranju podjetij za naložbe in tekoče poslovanje samostojnih podjetnikov, mikro, malih in srednjih podjetij, zavodov in zadrug ter tudi za zagotavljanje obratnega kapitala za učinkovito odzivanje na javnozdravstveno krizo zaradi izbruha COVID-19.

Posojila, krita s tem finančnim instrumentom, imajo širok namen financiranja, pojasnjujejo na SID, in sicer za krepitev splošnih dejavnosti podjetja ali za izvedbo novih projektov, preboj na nove trge ali nove dosežke, ki prispevajo k izboljšanju konkurenčnosti podjetja ter k ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest. Posledično se s posojili lahko financirajo naložbe v osnovna sredstva in stroški obratnih sredstev, vključno s financiranjem preusmeritve v izdelavo denimo mask, v kolikor ta dopolnilna oziroma nova dejavnost podjetja izpolnjuje predhodno navedene pogoje.

Prvovrstna brezpogojna portfeljska jamstva so na voljo tudi za velika podjetja. Finančne posrednice jih bodo lahko uporabile za posojila, ki bodo odobrena podjetjem za financiranje naložb in z njimi povezanih obratnih sredstev za izvajanje projektov za krepitev zmogljivosti zdravstvenih storitev za soočanje z izzivi epidemije, v kolikor te naložbe za podjetje predstavljajo izboljšanje obstoječih proizvodov oziroma storitev, prehod na nove proizvode ali storitve ali procesno inovacijo. Podjetja bodo s portfeljskimi jamstvi lahko izboljšala svoj dostop do virov financiranja, hkrati pa dobila ugodnejše pogoje zadolževanja, saj bo SID banka kot izvajalka finančnih instrumentov zagotovila delno kritje tveganja izgube iz posojil, danih podjetjem po pogojih instrumentov. Portfeljske garancije so za podjetja in sodelujoče banke brezplačne, saj ni premije niti drugih nadomestil stroškov. Javni poziv finančnim institucijam je objavljen na spletni strani SID banke.

13. ZA MSP UKREPI PREK SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA

Slovenski podjetniški sklad ima na voljo nekaj ukrepov za blažitev posledic koronavirusa, nekaj jih je še v pripravi.

1. Jamstva za bančna posojila s subvencijo obrestne mere

Slovenski podjetniški sklad je objavil trenutnim razmeram prilagojen razpis za dodeljevanje jamstev za bančna posojila, najeta pri bankah, in subvencijo obrestne mere. Poleg jamstva za zavarovanje do 1,25 milijona evrov bančnega posojila za nove naložbe bo mogoče dobiti jamstvo tudi za do sto tisoč evrov posojila za financiranje obratnih sredstev za mikro in mala podjetja ter do 200 tisoč evrov za srednja podjetja.

Kdo se lahko prijavi

Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednja podjetja s sedežem v Sloveniji, tudi espeji, zadruge in zavodi ter socialna podjetja (so. p.) s statusom gospodarske družbe. V okvir MSP po tem razpisu sodijo podjetja, ki imajo vsaj enega zaposlenega in manj kot 250 zaposlenih, prav tako imajo letne prihodke, ki ne presegajo 50 milijonov evrov, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov.

V razpisu so pogoji različni za podjetja, ki so stara do pet let, in za vsa preostala. Kreditiranje ne bo pogojeno s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.

Podjetje mora imeti vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas. Za izpolnjevanje osnovnega pogoja vsaj enega zaposlenega v podjetju se število zaposlenih preverja z izjavo o zaposlenih na zadnji dan preteklega meseca glede na mesec oddaje vloge na sklad. Za potrebe tega razpisa se kot zaposlena oseba upošteva tudi nosilec dejavnosti pri s. p. (če je to njegova edina podlaga za zavarovanje). V številu zaposlenih se ne upoštevajo zaposleni iz programa javnih del.

Kakšni so kreditni in jamstveni pogoji

Kot rečeno razpis razlikuje med mladimi in vsemi preostalimi podjetji, poleg tega razlikuje tudi med klasičnimi podjetji in tehnološko inovativnimi. Prav tako je posebna jamstvena linija predvidena za dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Podrobnosti so v tabeli.

Preostali pogoji posojila

Prek sklada je mogoče dobiti od 60- do 80-odstotno jamstvo za posojilo, ročnost posojila je od 1,5 do 10 let za razvojne garancije in od 1,5 do pet let za mikrogarancije (to so garancije za posojila za obratni kapital). Moratorij za odplačilo glavnice je pri posojilih za investicije do 24 mesecev, pri posojilih za obratni kapital pa do šest mesecev.

Upravičeni stroški

Med upravičene stroške na področju investicijskih vlaganj sodijo stroški nakupa novih strojev in opreme, zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, nematerialne investicije. Posojilo se lahko porabi, kot rečeno, tudi za obratna sredstva, kamor sodijo izdatki za nakup materiala in trgovskega blaga, izdatki za opravljene storitve, izdatki za plače.

Posojilo mora najprej odobriti banka

Odobravanje garancij sklada za bančna posojila s subvencijo obrestne mere poteka dvostopenjsko. Najprej mora podjetje zaprositi banko za posojilo. Banka sama prouči posojilojemalca. Če banka tako oceni, izda pozitiven bančni sklep s posojilnimi pogoji. Druga stopnja se odvija na skladu.

Kje se bodo upoštevale posledice koronavirusa

Ko da torej banka posojilu zeleno luč, je na vrsti sklad. Vloge se ocenjujejo, komisija bo pri oceni upoštevala izračunan delež posojilnih sredstev za financiranje obratnih sredstev. V običajnih razmerah podjetje, ki bi zaprosilo za posojilo, ki bi bilo v celoti namenjeno za obratni kapital, v tem delu ne bi dobilo nič točk. A ker so pogoji prilagojeni razmeram, bo podjetje, ki bo zaprosilo za posojilo za obratni kapital za blažitev posledic epidemije koronavirusa, prejelo toliko točk, kot če bi posojilo v celoti namenilo za financiranje investicije. Negativne posledice mora podjetje dokazati, denimo upad ali odpoved naročil oziroma druga verodostojna dokazila, ki dokazujejo škodo, nastalo v obdobju od februarja 2020 do oddaje vloge.

Katere banke sodelujejo pri programu

Sklad jamstva s subvencijo obrestne mere razpisuje v sodelovanju z bankami in hranilnicami: Gorenjska banka, BKS Bank AG, Addiko Bank, Deželna banka Slovenije, Sberbank banka, Abanka, Banka Intesa Sanpaolo, Nova Kreditna banka Maribor, Nova Ljubljanska banka, SKB banka, Banka Sparkasse, Hranilnica Lon, Primorska hranilnica Vipava, Delavska hranilnica in Unicredit banka Slovenija.

Povezava do razpisa: subvencije.finance.si/r/2231931

2. Mikroposojila za problemska območja

Za blažitev posledic novega virusa na posel je primeren tudi razpis za dodeljevanje mikroposojil za podjetja, ki imajo sedež na območjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih območjih. Ta je že objavljen. Podjetje lahko dobi od pet do 25 tisoč evrov posojila z ročnostjo do pet let in z možnostjo koriščenja moratorija na odplačilo glavnice do šest mesecev. Posojilo po tem razpisu lahko pomeni največ 85 odstotkov virov financiranja. Pogodbena fiksna letna obrestna mera 1,1 odstotka je enaka efektivni obrestni meri.

Katera območja so upravičena

Do posojila so upravičena le podjetja, ki imajo sedež podjetja ali obrata na problemskem oziroma obmejnem območju vsaj zadnjih šest mesecev. Kot problemska štejejo območja občin Pokolpja (Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika) ter območja občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje.

V obmejna problemska območja pa so uvrščene občine: Ajdovščina, Apače, Bistrica ob Sotli, Bohinj, Bovec, Brda, Brežice, Cankova, Cerkno, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Divača, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dravograd, Gorje, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kočevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Lendava, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Makole, Metlika, Mežica, Miren - Kostanjevica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Postojna, Preddvor, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Renče - Vogrsko, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sežana, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Tržič, Velika Polana, Videm, Vipava, Vuzenica, Zavrč in Žetale.

Kateri so še pogoji za prijavo

Podjetje mora imeti med drugim vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas. Kot zaposlena oseba se upošteva tudi nosilec dejavnosti pri espeju. Podjetje ne sme biti v težavah, v obdobju od leta 2020 do 2022 mora imeti predvideno poslovanje z dobičkom, zagotoviti mora zavarovanje posojila v razmerju 1 : 1 (razmerje med višino posojila in vrednostjo neobremenjenega nepremičnega premoženja).

Kaj šteje pod namensko porabo posojila

Posojilo se črpa namensko za nastale upravičene stroške, ni pa denimo namenjeno poplačilu že vzetih posojil. Mikroposojilo lahko podjetje porabi za materialne, nematerialne investicije in obratna sredstva, pri čemer se za upravičen strošek upošteva znesek na računu (tudi s pripadajočim DDV).

Med upravičene stroške se upoštevajo:

• naložbe v opredmetena osnovna sredstva (nakup opreme, gradnja, obnova ali nakup poslovnih prostorov),
• naložbe v neopredmetena osnovna sredstva (nakup patentiranih pravic, licenc),
• strošek materiala in trgovskega blaga,
• strošek storitev,
• stroški dela (neto plača, dohodnina, prispevki iz plače in na plačo, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, stroške prehrane med delom), a do največ 50 odstotkov mikroposojila.

Kako oddati vlogo

Vlogo podjetje odda v elektronski obliki, in sicer prek ePortala Sklada. Predvidenih je osem prijavnih rokov, prvi je 1. februar 2020, potem pa vsak mesec posebej prijavni rok vse do 1. oktobra, ko se razpis zapira.

Več podrobnosti prek povezave: subvencije.finance.si/r/2231709.

3. V kratkem likvidnostna posojila

Sicer pa je sklad napovedal tudi objavo posebnega likvidnostnega posojila, razpis bo objavljen v kratkem.

14. SUBVENCIJE ZA TURISTIČNO PROMOCIJO

Slovenska turistična organizacija je trenutnim razmeram prilagodila razpis za sofinanciranje promocije turistične ponudbe, tako je spodbudo mogoče dobiti tudi za oglaševanje na domačem trgu. Podrobnosti so v članku Po novem subvencije za turistično promocijo tudi na domačem trgu.

15. POMOČ NA PODROČJU ŠIRJENJA NA TUJE TRGE

Gospodarsko ministrstvo načrtuje takšne spremembe obstoječih razpisov, namenjene sofinanciranju internacionalizacije, da bo mogoče podjetjem zagotoviti vsaj delno povračilo stroškov v povezavi s sejmom oziroma dogodkom, ki ga je odpovedal ali prestavil organizator zaradi koronavirusa, če podjetje tega rizika nima zavarovanega. Poleg tega pripravljajo takšne spremembe razpisov, ki bodo omogočili sofinanciranje udeležbe na digitalnem sejmu v oziroma dogodku, v kolikor seveda organizator zagotovi to možnost izvedbe.

Povzeto po: https://subvencije.finance.si/koronapomoc#107

Avtor: Teja Grapulin